Filozofska fakulteta v Ljubljani je bila ustanovljena leta 1919 in je tako ena od ustanovnih članic Univerze v Ljubljani. Univerza v Ljubljani uradno praznuje začetek svojega delovanja na dan, ko je takrat 29-letni slavist Fran Ramovš, habilitirani profesor na filozofski fakulteti, v zbornični dvorani takratnega deželnega dvorca 3. decembra 1919 podal prvo predavanje v slovenskem jeziku na novoustanovljeni univerzi.
Dekan filozofske fakultete Roman Kuhar je v predgovoru zapisal, da je prednost monografije Zgodovina Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani "v mozaičnosti epistemoloških in metodoloških pristopov, v avtorskih intervencijah, ki ne zapirajo zgodovine, pač pa vabijo k dopolnjevanju, h kritičnemu dialogu, k iskanju novih ali dodatnih argumentov, podatkov, dokumentov". Avtorji in avtorice upajo, da bo delo dobra osnova bodočim raziskovalcem zgodovine fakultete.
Ljubljanska filozofska fakulteta je začela delovati v zimskem semestru študijskega leta 1919/1920, in sicer z okoli 250 študenti. Fakulteta je po zapisu avtorjev in avtoric dela največja in najpomembnejša humanistična raziskovalna in pedagoška institucija v Sloveniji. Dušan Nečak se je v svojem prispevku posvetil ustanovitvi ljubljanske univerze in z njo filozofske fakultete v luči razvoja humanistične stroke v Evropi.
Kot je na današnji predstavitvi monografije poudaril Nečak, je humanistika eden od pomembnih temeljev vsake univerze, v primerjavi s podobno starimi univerzami pa je dejal, da ljubljanska sodi med ugledne in zelo kakovostne. Veliko delo pri pripravi monografije so na fakulteti opravili s tem, da so se zakopali v arhive, ki so bili doslej precej neurejeni, in jih napravili nekoliko dostopnejše.
Tone Smolej se je posvetil raziskovanju delovanja fakultete v prvih, nekaj več kot 50 letih, oziroma od ustanovitve leta 1919 do njene danes slovite zasedbe leta 1971. Svoj prispevek je naslovil Od fakultete profesorjev do fakultete študentov. "Študentje in študente so na začetku zrli v znamenite avtoritete in so bili zadovoljni s tem, da je končno začela delovati slovenska univerza, nato pa so sčasoma začeli ustanavljati študentska gibanja, ki so bila povezana z nekaterimi aktualnimi dogodki," je spomnil Smolej.
Zadnjim 50 letom delovanja fakultete pa sta se posvetila Kornelija Ajlec in Peter Mikša. Med drugim sta v sestavku omenila tri zasede fakultete - že omenjeno leta 1971, tako imenovani bojkot leta 1989, ki ni toliko znan, so pa tedaj študentje podprli profesorje v prizadevanjih za višje plače, in pa najaktualnejšo zasedo leta 2011, s katerimi so se študenti, podobno kot leta 71, priključili trendom od zunaj. Govorci so na današnji predstavitvi omenili, da je v delu mogoče izvedeti več tudi o prostorski stiski, ki fakulteto teži še danes, in sovpada s še eno dolgoletno perečo problematiko - finančnimi težavami.
Delo zaokrožuje še prispevek Barbare Šatej, ki je predstavila posamezne dele fakultete, prav tako pomembne za njeno delovanje, kot so Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete, Center za pedagoško izobraževanje in Osrednja humanistična knjižnica. Delo je izšlo pri Znanstveni založbi fakultete.
