V strategiji je poudarjeno, da je bralna pismenost temelj drugim pismenostim. Del bralne pismenosti je bralna kultura, branje pa je vrednota, pri čemer strategija poudarja pomen motiviranosti za branje.
"Z vzpostavitvijo pogojev za učinkovit napredek na področju bralne pismenosti bomo v Sloveniji lažje dosegli gospodarski napredek, izvajali politiko trajnostnega razvoja in krepili socialno kohezijo. Proces vseživljenjskega učenja je na nacionalni ravni možno učinkovito udejanjati le s stalnim razvojem kompetenc na področju bralne pismenosti v vseh starostnih skupinah prebivalstva," piše v povzetku strategije.
Strateški cilji strategije so: vzpostaviti učinkovit družbeni okvir za razvijanje bralne pismenosti; razvijati bralno pismenost posameznikov in posameznic, ki imajo v različnih življenjskih obdobjih različne vloge, potrebe in zahteve, ter tako omogočiti stalen razvoj družbe in gospodarstva; povečevati dostopnost do knjig in drugega bralnega gradiva; ter v okviru vzgojno-izobraževalnega sistema nameniti večjo pozornost posameznim ciljnim skupinam.
V okviru sistemske ureditve strategija predvideva, da skrb za udejanjanje strategije prevzame vlada. Predlaga tudi imenovanje nacionalnega sveta za bralno pismenost, v katerem bodo strokovnjakinje in strokovnjaki s področja pismenosti od predšolske vzgoje do tretjega življenjskega obdobja, ki pokrivajo različne vidike razvoja pismenosti, ter predstavniki vladnih resorjev, ključnih za razvoj pismenosti. Ena glavnih nalog sveta bo spremljanje izvajanja strategije.
Strategija predpostavlja pripravo akcijskega načrta. Finančna sredstva za njegovo izvajanje bodo zagotovili na pristojnih ministrstvih v sodelovanju z vlado na podlagi predlogov omenjenega sveta, ki bo poskrbel tudi za umestitev področja bralne pismenosti in bralne kulture v nacionalne strateške dokumente, še piše v sporočilu za javnost.
Dokument je nastal na podlagi predhodne strategije iz leta 2006. Nastanek in posodobitev strategije utemeljujejo tudi izsledki mednarodnih raziskav (PIRLS, PISA, PIAAC), ki so pokazale, da so se dosežki slovenskih učencev in učenk na področju bralne pismenosti pomembno izboljšali, a vendarle stopnja višjih ravni bralne pismenosti slovenskih osnovnošolcev, osnovnošolk, srednješolcev in srednješolk ni zadostna. Raziskava pri odraslih pa kaže nezadostno stopnjo bralne pismenosti, piše v strategiji.
