Od skupnih izdatkov za izobraževalne ustanove je bilo 86,3 odstotka javnih, 12,5 odstotka zasebnih, 1,3 odstotka izdatkov pa je bilo porabljenih iz mednarodnih virov. Delež zasebnih izdatkov za izobraževalne ustanove je bil najvišji v predšolskem izobraževanju (23 odstotkov), delež sredstev iz mednarodnih virov pa v terciarnem izobraževanju (4,5 odstotka).
Po podatkih Sursa so javni izdatki za formalno izobraževanje lansko leto znašali 2264 milijonov evrov ali 4,95 odstotka BDP. Ti izdatki so bili v primerjavi z letom 2017 nominalno višji za 10, realno pa za 8,3 odstotka.
Surs kot razlog za tolikšno povečanje vidi v tem, da so bili v podatkih o javnih izdatkih za izobraževanje za leto 2018 upoštevani kot del teh izdatkov tudi nekateri transferji gospodinjstvom, kot so subvencije za prevoze učencem, dijakom in študentom in tudi subvencije za prehrano.
V preteklih letih ti transferji niso bili upoštevani, zato podatki o javnih izdatkih za formalno izobraževanje v letu 2018 niso neposredno primerljivi s temi podatki za pretekla leta.
23 odstotkov vseh javnih izdatkov so bili izdatki države na lokalni ravni oziroma na ravni občin, preostalo pa so bili izdatki države na centralni ravni. Večina izdatkov občin za izobraževanje je namenjena predšolskemu izobraževanju oziroma vrtcem. V letu 2018 so občine prispevale za predšolsko izobraževanje 93,5 odstotka vseh javnih sredstev.
Skupni izdatki za izobraževalne ustanove so se v primerjavi z letom 2017 realno povečali za 3,9 odstotka. Struktura celotnih izdatkov za izobraževalne ustanove je bila po ravneh izobraževanja bolj ali manj enaka kot v preteklih letih.
Izobraževalne ustanove so lansko leto za tekoče izdatke porabile 2,232 milijarde evrov ali 92 odstotkov vseh izdatkov za formalno izobraževanje. 77 odstotkov teh izdatkov je bilo namenjenih za plače in druga nadomestila za zaposlene. Preostalih osem odstotkov skupnih izdatkov oz. 196 milijonov evrov pa je bilo investicijskih.
Surs še navaja, da so udeleženci izobraževanja oziroma njihova gospodinjstva lani za formalno izobraževanje zunaj izobraževalnih ustanov porabila 237 milijonov. Gospodinjstva udeležencev izobraževanja so imela z udeležbo v formalnem izobraževanju poleg sredstev, ki so jih plačali neposredno izobraževalnim ustanovam, tudi druge stroške, kot so recimo šolske potrebščine, inštrukcije, prevoz in prehrana.
