Dogodek je priredila univerza v želji, da predstavi dobre prakse prenosa znanja in tehnologij iz akademskega v poslovno okolje. Med njimi je primer danes zelo uspešnega podjetja Frutarom Vitiva, ki je zraslo iz raziskovalnega projekta na fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo. "Ta zgodba je tipičen primer, kako se davkoplačevalski denar oplemeniti. Univerza je namreč pomagala zgraditi uspešno podjetje, ki izvaža po vsem svetu, zaposluje ljudi in plačuje davke," je dejal predstavnik omenjene fakultete Željko Knez.
Po njegovih besedah so takšna sodelovanja ključna za razvoj raziskovalne funkcije univerze, čeprav so pogosto tarča kritik zaradi avtorskih honorarjev in podjemnih pogodb. S podporo pri ustanavljanju podjetij in njihovem prodoru na trg univerza po besedah Kneza ustvarja zaposlitve za svoje diplomante, zato so koristi na obeh straneh. "S fakultete smo črpali ne le znanja, ampak tudi naše najboljše kadre," je dodala prokuristka podjetja Frutarom Vitiva Andreja Rižner Hraš, ki se ukvarja s proizvodnjo izvlečka naravnega rožmarina.
Podoben primer je podjetje Skylabs, ki z znanjem s fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko dosega izjemne dosežke v vesoljski tehnologiji. Po besedah prorektorja univerze Urbana Brena so takšna podjetja ključna za ustavitev bega možganov v tujino. Skylabs je namreč že prepričal nekaj strokovnjakov, ki so se odpravili v službo v Avstrijo, da so se vrnili v Maribor.
Z zagonom superračunalnika, ki ga gradijo na univerzi, si obetajo še več uspeha, saj bo ta nova infrastruktura, ki bo dostopna tako javnim kot zasebnim raziskovalcem, omogočila hitrejše in učinkovitejše raziskave. Te so ključne za razvoj gospodarstva, zato so na univerzi prepričani, da bodo s tem dodatno upravičili svoj status pomembnega razvojno-raziskovalnega stebra vzhodne kohezijske regije.
Inovacije so nujne v vseh gospodarskih panogah. Kmetijsko-predelovalno podjetje Jeruzalem Ormož SAP je na primer sklenilo sodelovanje s fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede ter z zagonskim podjetjem Termodron, s katerima skupaj razvijajo inovativne načine gnojenja obsežnih kmetijskih površin. Domislili so se uporabe dronov, s čimer lahko dosežejo optimalnejšo porabo gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. "S tem zmanjšujemo vplive na okolje in zvišujemo kakovost hrane, obenem pa proizvajalcu zmanjšujemo stroške. Za vse strani je torej zmagovalna zgodba," je povedal predstavnik Termodrona Sergej Krajnc.
Univerza v Mariboru je s svojimi 17 fakultetami druga največja in druga najstarejša univerza v Sloveniji. Na njej študira okoli 13.500 študentov, za katere skrbi približno 2000 zaposlenih. Radi se pohvalijo, da se po mednarodnih lestvicah v zadnjem obdobju uvrščajo med pet odstotkov najboljših univerz na svetu.
