c S

Slabši rezultati PISA lahko po mnenju Sviza kažejo na neustrezno financiranje področja

04.12.2019 14:30 Ljubljana, 04. decembra (STA) - V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so z uvrstitvijo slovenskih najstnikov v raziskavi PISA zadovoljni. A ob tem poudarjajo, da nekoliko slabši rezultati iz bralne, naravoslovne in matematične pismenosti lahko kažejo tudi na neustrezno financiranje izobraževanja in vrednotenje izobraževalnega dela, so zapisali.

V raziskavi PISA so se slovenski 15-letniki uvrstili na 21. mesto in s tem dosegajo rezultate, ki so nad povprečjem dosežkov v državah članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). V Svizu so zapisali, da odlični dosežki pomenijo priznanje kakovosti šolstva.

Vendar so slovenski najstniki v primerjavi s prejšnjo tovrstno raziskavo nekoliko nazadovali. Sviz zato pozdravlja napoved ministra za izobraževanje Jerneja Pikala, da bodo zlasti na področju bralne pismenosti, kjer je bilo poslabšanje najbolj izrazito, rezultate podrobno preučili in jih z ustreznimi ukrepi dvignili navzgor. "Sviz podpira, da se brez politizacije ter ob sodelovanju strokovnjakov in učiteljev praktikov vzpostavijo takojšnje aktivnosti za izboljševanje bralne pismenosti. Resorno ministrstvo pa poziva, naj v ta namen zagotovi tudi ustrezna sredstva," so sporočili.

V sindikatu se sprašujejo še, če slabši rezultati odražajo tudi negativne posledice neustreznega financiranja izobraževanja in vrednotenja izobraževalnega dela v letih po začetku gospodarske krize. Po podatkih OECD je Slovenija v spodnji tretjini držav, ki za izobraževanje namenjajo najmanjši delež bruto domačega proizvoda (BDP) - Slovenija za izobraževanje namenja 4,3 odstotka BDP. Tudi učitelji in učiteljice so plačani manj, kot je povprečje v državah OECD, opozarjajo v Svizu.

Zato sindikat oblast ponovno opozarja na zaveze iz koalicijskega sporazuma. Pričakujejo, da bo koalicija postopno povečevala proračunske in druge javne izdatke za raziskave ter razvoj na en odstotek BDP. Prav tako pričakujejo, da bodo spodbujali zasebna vlaganja v raziskave in razvoj ter v aktualnem mandatu povečali sredstva za visoko šolstvo proti povprečju Evropske unije. Sviz pričakuje tudi, da bo vlada sledila zagotovilu, da bo do konca svojega mandata poskrbela za stabilno financiranje vzgoje in izobraževanja na ravni šest odstotkov BDP, so še zapisali.