Projekt so predstavili na Biotehniški šoli Maribor v okviru projektnega srečanja partnerjev triletnega Erasmus+ projekta Poučevanje o lokalnih in trajnostnih prehranskih sistemih (EducLocalFOOD).
V njem s kolegi iz Avstrije, Italije, Francije in Portugalske razvijajo inovativne pedagoške pristope, s katerimi želijo okrepiti kompetence učiteljev poklicnih šol za poučevanje mladih o pomenu lokalne in trajnostne oskrbe ter posledično opolnomočiti mlade za učinkovitejše soočanje s sodobnimi izzivi na področju zagotavljanja prehranske varnosti.
"Obstoječi družbeni in okoljski problemi, povezani s prehransko oskrbo, zahtevajo takojšnje spremembe v mišljenju in ravnanju ljudi," je poudarila Ana Vovk Korže, ki prihaja iz Mednarodnega centra za ekoremediacije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.
Po besedah Phillippa Dietricha iz Univerze za naravne vire in življenjske znanosti na Dunaju so prav mladi tisti, ki lahko dosežejo spremembe, zato jih je nujno ozavestiti na tem področju. Za to pa je potrebno razviti sodobne metode, med drugim tudi z vključitvijo uporabe digitalnih tehnologij, ki so mladim blizu.
Za učitelje bodo razvili module, s pomočjo katerih bodo mladi razvijali znanja, vrednote in veščine, ki temeljijo tako na najsodobnejših znanstvenih dognanjih kot lokalnih tradicionalnih izkušnjah. Tako verjamejo, da bodo mladi lahko iskali trajnostne rešitve za krepitev prehranske samooskrbe. "Želimo si, da bi z orodjem, ki ga bomo razvili, naredili preboj na tem področju in da bo to ne le orodje za učenje ampak dejansko orodje za življenje," je dejala Ana Vovk Korže.
Poleg priročnika v digitalni obliki, ki bo prek spleta dostopen vsem zainteresiranim, ima projekt namreč tudi širši pomen. "Glavni namen je obvestiti javnost in državo, da je nujno treba dati prednost lokalno pridelani hrani in vključiti v vse sfere trajnostne pristope, predvsem tam, kjer se že kaže škoda v naravi, tudi na mnogih vodovarstvenih območjih. Če ne bomo na tak način v prihodnje pridelovali hrane, nam bo zmanjkalo rodovitne zemlje. Samo v letu 2020 je napovedano, da se bo pozidalo 56.000 hektarov plodne zemlje, kar seveda ni pot k dolgoročnosti samooskrbe naše države," je pojasnila.
Od začetka projekta v letu 2018 je vanj vključenih osem šol - iz Slovenije je poleg biotehniške šole to še Izobraževalni center (IC) Piramida Maribor -, ki sodelujejo pri razvoju učnih praks s svojimi praktičnimi izkušnjami in bodo ta orodja tudi testirala. Sodelujoči cenijo predvsem izmenjavo izkušenj med državami. "Zelo hitro smo z ostalimi učitelji prišli do iste točke - da delamo dobro, ampak da bo na poudarkih trajnostnega in lokalnega treba še kar nekaj narediti, da se bomo vsi zavedali, kaj to pomeni za naše zdravje in preživetje," je povedala Irena Rihter iz IC Piramida.