Jubilejno leto naše najstarejše in največje univerze je bilo obogateno s številnimi dogodki, ki bodo potekali tudi v prihodnjem letu, osrednji pa se je zaključil nocoj, na njen stoti rojstni dan.
Slavnostna akademija, ki jo je neposredno prenašala tudi nacionalna televizija, se je začela še posebej slovesno, saj je Pahor univerzo ob stoletnici obstoja odlikoval z redom za izredne zasluge za prispevek k duhovnemu in kulturnemu razvoju slovenskega naroda, uveljavitvi slovenskega jezika ter za vrhunske dosežke na področju znanosti in izobraževanja.
Ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani je bila, kot so zapisali v utemeljitvi v uradu predsednika, eden od najpomembnejših dogodkov na poti kulturnega razvoja slovenskega naroda, ki je s tem dobil možnost izobraževanja in znanstvenega raziskovanja v slovenskem jeziku. Pot do njene ustanovitve ni bila niti samoumevna niti preprosta. "Uspešno se je končala po dolgih desetletjih vsenarodnega stremljenja po izobraževanju in uradovanju v slovenskem jeziku. Začetki tega prizadevanja časovno sovpadajo s 'pomladjo narodov' in prebujanjem slovenske narodne zavesti in samozavedanja," piše v utemeljitvi.
Univerza v Ljubljani ni več edina, je pa še vedno največja in najbolj ugledna slovenska univerza ter osrednja in največja raziskovalna ustanova pri nas, saj na njej deluje 30 odstotkov vseh registriranih raziskovalcev v naši državi. Zato je njena stoletnica pomembna obletnica, ker pomeni tudi zavezo zdajšnjemu in prihodnjim rodovom študentov in učiteljev, da pri svojem delu ne smejo pozabiti odgovornosti do pobude, ki je pred sto leti navdahnila ustanovitev univerze, da je treba mladim omogočiti vrhunsko izobraževanje in raziskovanje v slovenskem jeziku, so še zapisali v utemeljitvi.
Rektor ljubljanske univerze Igor Papič se je zahvalil vsem, ki so zaslužni za nastanek univerze, njen obstoj in razvoj. Poudaril je, da je univerza skozi zgodovino, tudi v manj naklonjenih časih, ostala osredotočena na aktualne evropske ter svetovne raziskovalne in humanistične teme in jih vselej obravnavala celostno: v luči narave, družbe in posameznika. "Prepričan sem, da je znanje največji potencial Slovenije. Samo znanje nam lahko zagotovi razvoj, ki bo Slovenijo postavil ob bok najuspešnejšim," je med drugim dejal Papič.
Slavnostni govorec Frederick Duncan Michael Haldane, sicer Nobelov nagrajenec za fiziko in častni doktor ljubljanske univerze, je izpostavil, da tudi majhni narodi, kot je slovenski, lahko prispevajo k znanosti in tehnologiji sveta ter da je ustvarjanje znanstveno in tehnološko izobraženega dela prebivalstva. Verjame, da je ključna vloga univerze v tem, da študente nauči razmišljati po svoje in da morda vnesejo sveže ideje za rešitve današnjega sveta.
Haldane velja za enega najbolj uglednih živečih teoretičnih fizikov. Rojen je bil v Veliki Britaniji očetu Škotu in materi koroški Slovenki. S Slovenijo ga poleg sorodstvenih vezi povezujejo tudi strokovne povezave s slovenskimi fiziki. Marca letos je postal tudi slovenski državljan.
