Nekoliko slabši rezultati slovenskih 15-letnikov v bralni pismenosti v primerjavi z rezultati predhodne raziskave po Pikalovem mnenju morda kažejo na to, da je čas, da na ministrstvu premislijo o učinkovitosti ukrepov iz leta 2009. "Moramo se vprašati, ali ti ukrepi še delujejo ali že izgubljajo svoj naboj in so potrebni prevetritve," je povedal minister za izobraževanje, znanost in šport na novinarski konferenci ob predstavitvi rezultatov mednarodne raziskave o pismenosti mladih PISA.
Po drugi strani pa je pred načrtovanjem novih politik treba rezultate raziskave natančneje analizirati in upoštevati trende, ne le rezultatov enega cikla raziskave, je dodal. "Bistvo teh raziskav je, da na eni strani dobimo ogledalo, in na drugi, da načrtujemo prihodnje politike." Danes so namreč bile predstavljene le osnovne ugotovitve raziskave, tako jih čaka še veliko analize, ki bodo potem napotila za posamezne nadaljnje politike.
Po raziskavi so učenke v povprečju držav OECD v pismenosti uspešnejše od učencev, a je ta razlika v naravoslovni in bralni pismenosti v Sloveniji večja. Minister meni, da se je treba vprašati, zakaj so te razlike v drugih državah manjše, a hkrati je opozoril, da je denimo na Finskem teh razlik med spoloma še več.
Kot problematično je izpostavil to, da "naši učenci podpovprečno izražajo možnost, da bi inteligenca bila tista, ki jo lahko spremenijo", torej otroci razumejo, da nimajo možnosti, da spremenijo sami sebe. To dojemanje je slabše kot v drugih državah. Po njegovi oceni je treba nasloviti ta problem kot tudi odnos otrok do učiteljev materinščine, ki so jih učenci v raziskavi precej nizko ocenili v primerjavi z drugimi državami, in na sploh do slovenskega jezika. Takšni signali naj bodo po ministrovih besedah sporočilo vsem - tako tistim, ki načrtujejo sistem, pa tudi posameznim aktivom učiteljev in strokovnim skupinam.
Sicer pa vidi med vzroki za upad motivacije oz. užitka pri branju tudi digitalne medije. Na sploh ministra skrbi, da se je v samo treh letih uporaba digitalnih medijev med slovenskimi 15-letniki povečala za eno uro.
"To pomeni, da je digitalni svet vedno pomembnejši dejavnik ustvarjanja realnosti mladih," je dejal in opozoril, da jih večina ne zna razlikovati med mnenjem in dejstvom. "Bolj zapletene so trditve in bolj kot so abstraktne, težje učenke in učenci razlikujejo med mnenji in dejstvi ter lažnimi in resničnimi informacijami," je dejal.
Sicer minister opozarja, da je težko vleči neposredne vzporednice med poukom in rezultati raziskave. A tudi glede na to, da se je pri naravoslovni pismenosti zmanjšal odstotek tistih učenk in učencev pri nas, ki dosegajo najboljše rezultate, je po njegovem mnenju jasno, da v Sloveniji ni dobro zastavljenega dela z nadarjenimi učenci.
Po njegovem mnenju se je treba tudi vprašati, ali so učence dovolj naučili razlikovati med posameznimi ravnmi besedila, torej da besedila niso zmožni le razumeti, ampak informacije iz njega tudi uporabiti.
Ministra skrbijo podatki, koliko slovenski učenci in učenke poročajo, da so žalostni ali zaskrbljeni. Je pa dodal, da se je tudi skozi prejšnje cikle raziskave pokazalo, da smo Slovenci nagnjeni k temu, da bomo prej izrazili malo bolj negativno mnenje kot zelo pozitivno mnenje.
