Kot so ob obletnici pojasnili na spletni strani univerze, začetki najstarejše in največje visokošolske ustanove v Sloveniji segajo v leto 1919, ko je regent Aleksander Karađorđević 23. julija podpisal zakon o univerzi Kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev v Ljubljani, današnji ljubljanski univerzi. Njene ustanovne članice so bile filozofska, medicinska, pravna, tehniška in teološka fakulteta.
Ker je 3. decembra 1919 prvo predavanje potekalo v slovenskem jeziku, - v tedanji deželni zbornici Kranjskega deželnega dvorca, kjer je še danes sedež univerze, je namreč slavist France Ramovš predaval o historični gramatiki slovenskega jezika - se ta datum šteje za uradni začetek delovanja univerze. Čeprav so prevladovali moški, so prvi doktorski naziv podelili ženski, kar je bila tudi v evropskem merilu redkost, so izpostavili na univerzi.
Po njihovih podatkih se je v prvem študijskem letu 1919/1920 na univerzo vpisalo 942 študentov, ki jim je predavalo prvih 18 profesorjev. V obdobju med obema vojnama je število študentov naraščalo, leta 1940/1941 se jih je vpisalo že 2474, tudi število učiteljev se je povečalo na 90.
Po koncu druge svetovne vojne se je začelo novo obdobje ljubljanske univerze. V šestdesetih letih jo je sestavljalo že devet fakultet.
Osamosvojitev in politične spremembe so prinesle nove spremembe v visokem šolstvu. Leta 1993 sprejeti zakon o visokem šolstvu je omogočil preobrazbo tako ljubljanske kot mariborske univerze v klasični evropski univerzi. Večji poudarek je bil na znanstvenoraziskovalnemu delu in avtonomiji univerz.
Danes ljubljansko univerzo sestavlja 26 članic, ki nudijo študij na vseh področjih, od naravoslovja, družboslovja, humanistike do tehnike, medicine in umetnosti. Na njej študira skoraj 38.000 študentov in je največja in osrednja znanstvenoraziskovalna ustanova v Sloveniji. Radi se pohvalijo tudi z uspehi, ki jih njeni raziskovalci pa tudi študenti dosegajo doma in po svetu.
"Sto let kasneje smo torej univerza, ki je presegla nacionalne okvirje in pomaga graditi evropsko univerzo prihodnosti," je ob obletnici za STA dejal rektor Igor Papič. Navedel je, da se univerza umešča med tri odstotke najboljših na svetu, česar si "pred stotimi leti, ko smo se borili, da bi univerza nastala in predvsem obstala, saj je bila ves čas deležna pritiskov po ukinitvi, najbrž ni nihče predstavljal".
Obenem je izpostavil, da se je nedavno začel za prihodnost visokošolskega izobraževanja izredno pomemben projekt - EUTOPIA, ki ga vodi prav ljubljanska univerza. Skupaj s še petimi evropskimi univerzami bodo naslednja tri leta gradili univerzo prihodnosti. "Gre za ambiciozen in družbeno vključujoč projekt, ki bo študentom in ostalim zaposlenim nudil priložnosti za izmenjave, mednarodna gostovanja, skupne raziskovalne in ciljno usmerjene projekte, vpeljavo inovativnih pedagoških praks in še marsikaj," je pojasnil rektor.
Stoti rojstni bo univerza v torek obeležila s slavnostno sejo senata, kar bo hkrati tudi začetek tradicionalnega tedna univerze. Na seji bodo predali novo rektorsko verigo po prvotnih načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, ki jo ob stoletnem jubileju univerzi podarja Mestna občina Ljubljana.
Slovesnosti ob jubileju sicer potekajo že celo leto in se bodo nadaljevale še v prihodnjem letu.
