"Okrožno sodišče v Ljubljani je določilo izjemno kratek rok za prvo glavno obravnavo, v katerem pa bivši dekan Dušan Mramor in sedanja dekanja Metka Tekavčič nista uspela prestaviti ali drugače organizirati že v naprej dogovorjenih obveznosti doma in v tujini," so na fakulteti pojasnili v današnjem sporočilu za javnost. Dodali so, da sta kmalu po prejemu obvestila o obravnavi sodišču posredovala "tehtna opravičila z vsemi dokazili", vendar se sodnik Zvijezdan Radonjić ni odločil za zaprošeno preložitev obravnave.
Izpostavili so še, da sta se tako Mramor kot Tekavčičeva v vseh dosedanjih fazah procesa zaslišanj in predobravnavnega naroka udeležila. Oba bosta v nadaljevanju sojenja tudi podala "vse argumente in dokaze o zakonitosti izplačil dodatka za stalno pripravljenost na ekonomski fakulteti".
Na fakulteti so namreč prepričani, da je bila uporaba instituta stalne pripravljenosti ob izjemno zahtevnih ciljih, ki si jih je zadala fakulteta, brez ustrezno zagotovljenega javnega financiranja, ne samo zakonita, temveč tudi najbolj racionalna. Spomnili so še, da je fakulteta dodatek za stalno pripravljenost pokrivala iz neproračunskih virov.
Obtožni predlog Mramorja, Tekavčičevo ter nekdanji prodekanji Polono Domadenik in Mojco Indihar Štemberger bremeni zlorabe uradnega položaja, za kar je zagrožena kazen zapora do enega leta, ter pridobitve premoženjske koristi pri tem, za kar je zagrožena kazen od treh mesecev do petih let zapora. Tožilstvo jim očita, da so omogočili izplačilo dodatkov za pripravljenost vnaprej določenim zaposlenim v nasprotju z določbami zakona o javnih uslužbencih in zakona o sistemu plač v javnem sektorju.
Na januarskih predobravnavnih narokih so vsi štirje obdolženi zanikali krivdo.
Afera se je začela po tem, ko je inšpektorat za javni sektor leta 2015 opravil nadzor nad poslovanjem 11 fakultet univerze, pri tem pa pri devetih ugotovil, da so nezakonito izplačevale dodatek za stalno pripravljenost. Skupaj so od leta 2012 do 2014 izplačale za nekaj manj kot 781.000 evrov bruto dodatka. Fakultetam je inšpektorat naložil popravljalne ukrepe, v okviru katerih so z zaposlenimi sklenile dogovore o vračilu denarja v višini nekaj več kot 443.000 evrov.
