Na dvodnevni konferenci, ki poteka pod naslovom Odgovorni državljani s pomočjo učenja tujih jezikov - vloga formativnega spremljanja, učitelji tujih jezikov in visokošolski učitelji iz domovine in tujine obravnavajo pomen učenja tujih jezikov v slovenskem šolskem sistemu s primerjavo v drugih evropskih deželah, naloge in osnovne vrednote vzgojno-izobraževalnega sistema.
Udeležence je nagovoril direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj. Pomembno se mu zdi, da zavod in Goethejev inštitut sodelujeta tudi na področju, s katerim se na zavodu za šolstvo že kar nekaj let ukvarjajo. Poudaril je, da kompleksnost vzgojno-izobraževalnega procesa in tehnološka naravnanost zahtevata nove pristope v šolskem prostoru, in opozoril na formativno spremljanje učnega napredka učencev in dijakov kot enega od pristopov, ki so se ga na zavodu lotili pred leti. Gre za koncept, s katerim se v ospredje postavlja dijak in njegovo aktivnost, je pojasnil Logaj. Pri tem je po njegovem ključno, da dijaki skozi proces vzgoje in izobraževanja dobijo temeljna znanja, ki bodo osnova za kritično presojanje in aktivno državljanstvo.
V nadaljevanju je med drugim Janez Skela iz ljubljanske filozofske fakultete na kratko orisal zgodovino tujejezikovnega izobraževanja od začetkov do danes. Osvetlil je nekatera načela, strateške smernice in teoretične pristope k načrtovanju izobraževanja tujih jezikov, ki ga v 21. stoletju povsod po svetu zaznamuje prevlada angleščine.
"Vse države danes angleščino sprejemajo z mešanimi občutki, saj so soočene z nenavadnim paradoksom: na eni strani se trudijo zadostiti vse večjim potrebam po učinkovitem učenju angleščine, po drugi strani pa se morajo ukvarjati s preživetjem in razvojem jezikov, ki niso angleščina," je poudaril.
Liljana Kač iz zavoda za šolstvo je v prispevku govorila o formativnem spremljanju v šolski praksi. V predstavitvi se je osredotočila na aktualni razvojni projekt, kjer s pomočjo vzgojiteljev in učiteljev razvijajo in širijo prakso formativnega spremljanja v učna okolja. Na podlagi primera dela v razvojni skupini za nemščino je predstavila način dela, ugotovitve in ključne pogoje za uspešno delovanje formativnega spremljanja v podporo učenju.
Goste sta pozdravila in jim zaželela uspešno delo tudi Uwe Reissing iz ljubljanskega Goethe inštituta in Jens Wagner iz nemškega veleposlaništva v Ljubljani.
