Obenem bodo vso dokumentacijo predali organom pregona in računskemu sodišču, da še tam preverijo zadevo.
Končno poročilo je pripravil Inštitut za forenzične preiskave v financah in računovodstvu, ki je po Kačičevih besedah nevtralna ustanova, ki opravlja tovrstne preglede poslovanja tudi za druge slovenske institucije, med drugim sodišča. Njegovo pripravo so naročili po tistem, ko sta poročili svetovalnega podjetja Ernst & Young Svetovanje, ki ju je naročilo prejšnje vodstvo univerze, pokazali domnevno spornih 50 milijonov evrov izplačil na univerzi v obdobju od leta 2010 do leta 2016.
"Nobeno od teh treh poročil ni prepoznalo elementov kaznivega dejanja," je danes poudaril Kačič. Ponovil je, da sta predhodni poročili izpostavili le "tveganja za zlorabe", s tem da ta niso bila obrazložena, saj se posamezne članice univerze do njih niso imele priložnosti opredeliti. Končno poročilo je vključilo tudi pojasnila vpletenih in izkazalo se je, da so bile določene obtožbe neutemeljene. Kot primer je Kačič navedel domnevo o nakupu opreme na eni od fakultet za osebne namene, a se je pokazalo, da je bila ta kupljena za študijske potrebe. "Tveganje za zlorabo še ne pomeni dejanske zlorabe," je dejal Kačič.
"Revizorji niso ugotovili kaznivih dejanj, so pa opozorili na določene pomanjkljivosti v poslovanju," je poudaril.
Višina domnevno spornih izplačil se med poročili ne razlikuje. Tako naj bi bilo v šestih letih na univerzi izplačanih za 28 milijonov evrov zaposlenim po avtorskih in podjemnih pogodbah, nadaljnjih 18 milijonov evrov pa zaposlenim kot zunanjim izvajalcem. Še 5,5 milijona evrov naj bi prejeli dobavitelji, ki so skoraj v celoti odvisni od mariborske univerze.
Kačič je poudaril, da te številke tudi njemu niso všeč, a da to omogoča zakonodaja. Ponovno je spomnil, da prek avtorskih in podjemnih pogodb med drugim plačujejo letno okoli 3800 oseb za izvajanje pedagoškega procesa, med drugim na medicinski fakulteti, kjer predavajo zdravniki iz kliničnega centra. Prav tako se na takšen način plačujejo projekti fakultet z gospodarstvom, ki so za univerzo ključni.
Končno poročilo je v torek obravnaval kolegij dekanov, ki je sklenil, da bodo na nadaljnjih sestankih obravnavali posamezna tveganja in možnosti za njihovo odpravo. Danes pa se je z njim več ur ukvarjal upravni odbor univerze, ki je vodstvu univerze naložil, da najkasneje do junija 2020 pripravi ukrepe po priporočilih revizorjev.
Med priporočili so centralizacija postopkov naročanja storitev, vzpostavitev službe za nadzor poslovanja, letno ocenjevanje dobaviteljev ter izoblikovanje natančnih meril za razporejanje prihodkov iz tržne dejavnosti. "Pri nadaljnjem ravnanju bomo upoštevali priporočila vseh treh poročil," je zatrdil rektor.
Spomnil je, da se osebno že več let trudi za zakonodajne spremembe, ki bi preprečile ugotovljena tveganja za zlorabe. "Sistemsko je na primer treba stvari spremeniti tako, da bo nagrajevanje dela na univerzah potekalo znotraj ene plače, ne pa da smo priča kopičenjem plač," je dejal.
V Visokošolskem sindikatu Slovenije (VSS) ostajajo nezadovoljni, saj se je po njihovih navedbah "potrdila bojazen, da se vodstvo mariborske univerze nima resnega namena ukvarjati z vsebino očitkov o njenem poslovanju". "Namesto tega svojo vest in javnost miri z ugotovitvami, da z izjemo napačno izbranega arhitekta pri prenovi ene od stavb vsebinskih kršitev praktično ni bilo, minimalna formalna odstopanja pa bo odpravila centralizacija, in to na ustanovi, na kateri o ključnih finančnih in drugih vprašanjih že zdaj odloča zelo ozek krog (vedno istih) ljudi," sta v današnjem sporočilu za javnost zapisala predsednik sindikata Marko Marinčič in predsednica VSS na mariborski univerzi Marija Javornik Krečič.
Tudi današnja obravnava na upravnem odboru, ki so jo zaprli za javnost, po ocenah sindikata potrjuje, "da smo priča samo še eni v vrsti univerzitetnih afer, ki je zatresla institucijo, zgodilo pa se ni nič". Sindikat ne podpira zakonodajnih sprememb, na katere stavi rektor in ki bi legalizirale in legitimirale obstoječe prakse, ampak vidi rešitev v še večjem poenotenju in uporabi legalnih načinov nagrajevanja znotraj obstoječega plačnega sistema, "pri čemer favoriziranje profitnih dejavnosti na ustanovi, kot je univerza, ne pride v poštev".
