V Sloveniji je približno 1500 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, okoli 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, okoli 75.000 oseb pa uporablja slušni aparat. Gluhi in naglušni so v Sloveniji organizirani od leta 1931 in veljajo za eno od najstarejših invalidskih organizacij v Sloveniji.
Leta 2002 je bil sprejet zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim omogoča, da znakovni jezik uporabijo tudi v postopkih pred državnimi organi. Zakon je v veljavo stopil na današnji dan, zato od 2014 na ta dan obeležujemo nacionalni dan znakovnega jezika.
Septembra je ob mednarodnem dnevu znakovnih jezikov Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije predstavila prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika. Ta bo pripomogla k boljšemu poznavanju jezika, lažjemu učenju in bolj kakovostnemu tolmačenju.
Sicer je v parlamentarnem postopku tudi predlog za dopolnitev ustave, po katerem bi se znakovni jezik vpisal med uradne jezike v državi. "Jeziki izumirajo vsak dan; če umre slovenski znakovni jezik, pa bo skoraj 1500 gluhih ostalo brez jezika, v katerem bi se lahko sporazumevali. Da se to ne bi zgodilo, smo vložili pobudo za vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo," je poudaril predsednik zveze Mladen Veršič. Opozoril je še, da se gluhi učenci ne izobražujejo v svojem maternem jeziku - znakovnem jeziku.
Ustavna komisija je z delom že začela. Prihodnji ponedeljek bodo na seji odločali o nalogah in sestavi strokovne skupine za vpis znakovnega jezika, so za STA pojasnili v državnem zboru.
Predsednika DZ Dejan Židan je sicer poleti ob srečanju s predstavniki zveze ocenil, da obstaja "relativna možnost", da ustavo na tem področju spremenijo že v letu 2020, poslanske skupine naj bi predlog podpirale. Za spremembo ustave je sicer potrebna dvotretjinska večina poslancev.
Židan je ob robu današnje slovesnosti, ki jo je v Kinu Bežigrad pripravila Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, za STA sicer dejal, da verjame, "da bo ta pobuda v času sklica tega državnega zbora doživela vpis v slovensko ustavo".
Obenem pa je opozoril, da je težko govoriti o neki konkretni časovnici. "Namreč ustava je osnovni pravni okvir pravne države v Sloveniji, zato se ustava spreminja zelo počasi, s tresočo roko, pomembno pa je, da postopek poteka," je povedal predsednik DZ in dodal, da bo ustanovljena tudi strokovna skupina, ki bo pripravila vse podlage, tako da gre proces po Židanovih besedah naprej.
"Sam si resnično želim, da pridemo do tega, da bomo kot socialna in napredna država omogočili ljudem, ki so gluhi in naglušni, da bodo imeli tolmače v času študija," je poudaril predsednik DZ. "Če jim tega ne omogočimo, mi mladim ljudem ne omogočimo, da končajo srednjo šolo in fakulteto in jih na nek način obsodimo na težko življenje," je opozoril.
"Pomoč šibkim, v tem primeru gluhim in naglušnim, je izraz civilizacije in civilizacijskega dosežka posamezne države," je še dejal Židan.
Ob današnjem dnevu pa se je zvrstilo več prireditev. Poleg slovesnosti v Kinu Bežigrad igralec Lado Bizovičar in košarkar Miha Zupan pripravljata dobrodelno predstavo Ali se slišimo?! Predstava je namenjena tako slišeči kot gluhi publiki. Zbrana sredstva bodo namenili za otroke iz socialno ogroženih družin, ki bodo obiskali košarkarski tabor v Kranjski Gori.
