Namen projekta Moj jezik v digitalnem svetu - Ditko, ki ga financira ministrstvo za kulturo, je bil uporabnikom različnih družbenih skupin, od študentov prek delovno aktivnega prebivalstva do upokojencev, približati spletne jezikovne priročnike.
Med drugim so vzpostavili spletno stran ditko.si, na kateri so na enem mestu zbrani vsi spletni jezikovni priročniki, ki so trenutno na voljo za slovenščino. Na družbenih omrežjih so objavljali praktične primere v pomoč pri morebitnih jezikovnih dilemah ter izvajali delavnice, na katerih so različne skupine prebivalstva seznanjali s pomenom pravilne rabe slovenskega jezika in spletnimi sredstvi, s katerimi si lahko pri tem pomagajo.
Kot je na današnji predstavitvi projekta povedala vodja projekta Suzana Žilič Fišer, se je pokazalo, da le majhen delež ljudi zanima, kakšen jezik uporabljajo. "Izjema so seveda tisti, ki imajo s tem opravka poklicno," je dejala.
Največji odziv je bil pri starejših, kjer pa redki poznajo možnosti, ki jim jih na tem področju ponuja splet. "Z uporabniki smo se na praktičnih delavnicah sprehodili skozi konkretne jezikovne zagate in na praktičnih primerih pokazali uporabo jezikovnih priročnikov. Tako smo jim pokazali, da so odgovori samo nekaj klikov stran, če le vemo, kje in kako iskati," je pojasnila strokovna vodja Darinka Verdonik.
Po njenih besedah je bil pomemben prispevek projekta že to, da so ljudje začeli razmišljati o jeziku, ki ga uporabljajo. "Živimo v svetu, kjer vse poteka zelo hitro. Zelo hitro se tudi klikne na tipko Pošlji. Mi pa smo želeli ljudem povedati, da se je tudi pri jeziku treba včasih malo ustaviti, razmisliti in morda kaj izboljšati," je dejala. "Jezik je namreč od nas vseh. Vsi ga soustvarjamo in sooblikujemo. Takšnega, kot ga bomo naredili, bomo imeli," je poudarila.
Po besedah Suzane Žilič Fišer ima projekt tudi širši pomen, saj je "vprašanje maternega jezika v primerjavi z jeziki, ki dominirajo v globalnem okolju, pomembno kulturno, pa tudi identitetno vprašanje". "Formalno imajo vsi jeziki v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji enako veljavo, a pomen in razvoj maternega jezika v evropskem prostoru je absolutno podcenjen. V zadnjem času je sicer nekaj ukrepov v tej smeri. A če ne prepoznajo uporabniki, da je potrebno na ravni maternega jezika delovati aktivno vse življenje, ne bo pomagala nobena jezikovna politika," je prepričana.
