V jubilejnem letu so na šoli pripravili vrsto dogodkov, vrhunec je bil pred tednom slavnostna akademija Modrost, Pravičnost, Učenost, ki je goste popeljala skozi svet gimnazije včeraj in danes ter se z mladim rodom zazrla v prihodnost. Na njej so se predstavili dijaki šole in tudi prvič izvedli himno soboške gimnazije.
Slavnostni govornik, prvi predsednik Slovenije in nekdanji dijak gimnazije Milan Kučan, je opozoril na pomembnost ideje o ustanovitvi gimnazije v Prekmurju ter osvetlil njen pomen za učitelje in učence, ki so stopali čez prag te šole.
Gimnazija Murska Sobota je bila ustanovljena z odlokom 30. septembra 1919, takratna inteligenca, predvsem duhovniki, ki se je vse od 19. stoletja upirala ogrski nadvladi, je prav v gimnaziji videla možnost za izobraževanje otrok, ki jih je bilo treba vzgojiti ali prevzgojiti v slovenskem duhu.
Prvih 33 dijakov je tako sedlo v šolske klopi 15. oktobra 1919 in se začelo učiti v maternem jeziku. Do takrat so se namreč Prekmurci šolali na Madžarskem. V prvih letih je bil učni uspeh slabši, saj mnogi dijaki, ki so končali madžarsko osnovno šolo, slovensko niso vedel ne govoriti ne pisati. Pokrajina pa je bila nezanimiva tudi za učitelje, ki so jih pošiljali službovat na soboško gimnazijo iz drugih pokrajin.
Ob številnih zapletih je gimnazija obstala le zaradi močne volje Prekmurcev, število dijakov je zelo nihalo, pred drugo svetovno vojno je bilo v oddelkih od 27 do neverjetnih 59 dijakov.
Z vojno, ko je Prekmurje znova prišlo pod madžarsko oblast in je ta poudarjala politiko Vende vrniti v domovino, so izobražence izgnali iz pokrajine, slovenske knjige zažgali ter uvedli madžarščino. Nasilna madžarska politika je pri gimnazijcih spodbudila odpor, tako da je kar 80 dijakov te šole padlo v boju za svobodo.
Danes se sodobna šola ponaša s številnimi uspehi dijakov, mnogi so vpisani tudi v republiško knjigo zlatih maturantov.
V okviru praznovanja so se zvrstili razstave, okrogle mize, kavarniški večeri, umetniški in športni dogodki, koncerti nekdanjih dijakov. Med drugim so pred šolo postavili skulpture, ki simbolizirajo štiri področja izobraževanja, naravoslovje, družboslovje, šport in kot celoto umetnost.
Izdali so tudi zbornik 100 let naše gimnazije, Pošta Slovenije pa dopisnico in poštni žig, da se po besedah ravnatelja Romana Činča zlasti pri Prekmurcih obnovi zavedanje, ki je dozorelo že pred sto leti, "da je mogoče pravilno državotvorno dojemati in vrednotiti dogajanja v svetu in doma v povezavi z Gimnazijo Murska Sobota, ki najsposobnejše in najambicioznejše prekmurske mladostnike vzgaja in izobražuje v slovenskem svetovljanskem duhu".
