Mobilno aplikacijo, ki bi posameznike usmerjala glede ločevanja odpadkov v gospodinjstvih, nameravajo dijaki vzpostaviti sami, je na novinarski konferenci v prostorih gimnazije danes povedal dijak Peter Pongrac. Temeljila bo na operacijskem sistemu Android, namenjena pa bo predvsem mladim, ki največ uporabljajo mobilne telefone, pa tudi starejšim v gospodinjstvih.
O sami izvedbi še razmišljajo. Med možnostmi je Peter omenil delovanje v obliki velike baze podatkov in iskalnika za brskanje po njej, pa tudi možnost, da bi embalažo fotografirali, nato pa bi nam aplikacija sama sporočila, v kateri zabojnik sodi.
Drugi projekt, ki se ga lotevajo dijaki drugega letnika, je tehnična rešitev za plastenko iz enotnega materiala. Trenutno je večina plastenk sestavljena iz treh različnih materialov - en za samo plastenko, drug za pokrovček in tretji za ovoj. To pa otežuje ločevanje. Kot je pojasnila Uma Jordan Ferbežar, želijo izdelati plastenko iz le enega materiala.
Take plastenke danes še ni na trgu. V kolikor bo njihov projekt uspešen, nameravajo mladi rezultat predstaviti proizvajalcem embalaže ter drugim podjetjem, denimo polnilnicam, v želji, da bi se njihova okolju prijaznejša plastenka znašla na trgovskih policah.
Ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež je izpostavila pomen tovrstnega projektnega dela za dijake. Gre za model realnega življenja, je poudarila in dodala, da lahko mladi prek tovrstnih nalog tudi ugotavljajo, kaj v življenju jih sploh veseli in zanima. Pridobivajo tudi nova specifična znanja, se urijo v timskem delu z vrstniki in se učijo komunikacije z različnimi deležniki.
Nenazadnje si Krapeževa želi, da bi "dijaki našli rešitve, s katerimi bi bila naša družba vsaj za kanček boljša".
Zunanji partner projekta je družba Interseroh, ki ima na področju odpadkov in embalaže veliko izkušenj. Podjetje bo dijakom pomagalo predvsem z znanjem in vloženim časom.
Direktorica Interseroha Darja Figelj je podčrtala pomen okoljske ozaveščenosti mladih za prihodnost sveta. "V EU vsako leto ustvarimo 58 milijonov ton plastičnih odpadkov. Reciklira se le del, večji del pa konča v naravi. Do leta 2050 naj bi bilo po nekaterih podatkih v morju več plastike kot rib," je izpostavila nekaj podatkov.
Medtem ko v EU trenutno recikliramo okoli 30 odstotkov plastične embalaže, naj bi ta delež do leta 2030 podvojili. "To naj bi postalo nekaj vsakdanjega, ne predragega," je izpostavila Figljeva in dodala, da bodo potrebne velike sistemske spremembe. Te bodo morale segati tako na področje ločevanja odpadkov kot tudi samih izdelkov oz. njihove embalaže. Projektov, ki so si ju zadali dijaki, zato ne gre podcenjevati, je prepričana govornica.
Dijaki imajo sicer na urniku za projektno delo predvidene dve do tri ure dela na teden, skupno v letu 105 ur. V praksi pa se, kot je zatrdila Krapeževa, to delo pogosto krepko zavleče in število namenjenih ur poveča. Dijakom namreč niso več pomembne le ocene, ampak končni izdelek, je zatrdila.
