Razmišljanja o tem, kdaj lahko učitelj učenca odstrani iz razreda, je sprožila zgodba s Prevalj, kjer je učitelj učenca osmega razreda prejšnji četrtek, 10. oktobra, poslal iz razreda zaradi močnega vonja. Domnevno naj bi se učenec močno odišavil, kar naj bi tudi že v dneh pred tem motilo druge učence in tudi pouk.
Učitelj je učenca napotil k ravnateljici, ta pa je učencu po pogovoru dovolila, da gre domov. Kmalu zatem je v šolo prišla učenčeva mama in tudi z njo je ravnateljica opravila pogovor, na katerem je sodeloval tudi učitelj, ki je učenca poslal iz razreda. Dogajanje pa v javnosti odmeva, potem ko ga je na družbenem omrežju Facebook opisal učenec sam.
Na Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, ki jo obiskuje 535 učencev, so po dogodku izvedli več postopkov in pogovorov, med drugim pogovore z vpletenimi, pedagoško oddelčno konferenco in uro oddelčne skupnosti. V četrtek bo vodstvo šole dogajanje predstavilo tudi svetu staršev, za petek dopoldne pa je napovedan še obisk šolske inšpekcije, je danes za STA pojasnila ravnateljica Mira Hancman, ki jo trenutno najbolj skrbi počutje omenjenega učenca, ki od dogodka naprej ni obiskoval pouka, se pa v šolo vrača ta petek.
Učitelj se je že na pogovoru z učenčevo mamo takoj po dogodku opravičil, kakšnega ukrepa zoper učitelja pa šola ni uvedla. Kot je pojasnila Hancmanova, v zvezi s tem še preučuje zakonodajo, je pa to po njenih besedah prvi takšen primer v njeni 40-letni karieri.
Ali je po osnovnih šolah veliko takšnih primerov, da se učitelji odločijo za odstranitev učenca od pouk in v nadaljevanju pride do pritožb učencev in staršev, je težko oceniti, saj evidence ne vodimo, je za STA pojasnil predsednik Združenja ravnateljic in ravnateljev Pečan, sicer ravnatelj Osnovne šole Janka Modra v Dolu pri Ljubljani.
Tudi Inšpektorat RS za šolstvo in šport ne vodi statistike o pošiljanju otrok iz razreda oziroma vzrokih zanje. So pa na inšpektoratu po pregledu inšpekcijskih zadev našli tri primere, kjer je bilo izpostavljeno, da naj bi bili učenci oziroma dijaki poslani iz razreda. Šlo je za primere obravnave vzgojnega ukrepanja v šoli, so danes za STA pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Šolski minister Jernej Pikalo prevaljskega primera danes na novinarski konferenci, sicer namenjeni predstavitvi predloga strategije višjega strokovnega izobraževanja, ni želel komentirati. Dejal je le, da ministrstvo tega primera ne usmerja, ampak ga je prevzel inšpektorat. "Dokler inšpekcijski nadzor ni zaključen, primera ne morem komentirati. Dokler ne vemo, kaj se je dogajalo, bi bilo to neprimerno," je dodal.
Sicer pa pravice in dolžnosti učencev v osnovni šoli določa zakon o osnovni šoli, ki med drugim navaja, da lahko šola učencu občasno zagotovi doseganje ciljev izobraževanja tudi v drugih oblikah organiziranega dela z učenci z namenom, da se učencem zagotovi varnost ali nemoten pouk. Prav tako zakon navaja, da mora učenec redno obiskovati pouk v okviru obveznega programa in izpolnjevati obveznosti in naloge, določene z akti osnovne šole.
Med interne akte šole pa spadata tudi vzgojni načrt in pravila šolskega reda, ki lahko pričakovano obnašanje na šoli podrobneje opredeljujeta in ki ju šole sprejemajo in potrjujejo individualno, morajo pa ti akti biti v skladu s področno zakonodajo.
Vzgojni načrt prevaljske osnovne šole trenutno na spletni strani šole ni dosegljiv, ker ga šola po pojasnilih Hancmanove v sodelovanju s stroko prenavlja in še ni potrjen.
Po pojasnilih ministrstva na podlagi vzgojnega načrta šola v pravilih šolskega reda natančneje opredeli dolžnosti in odgovornosti učencev, načine zagotavljanja varnosti, pravila obnašanja in ravnanja, določi vzgojne ukrepe za posamezne kršitve pravil, organiziranost učencev, opravičevanje odsotnosti ter sodelovanje pri zagotavljanju zdravstvenega varstva učencev. Pri pripravi pravil šolskega reda sodelujejo strokovni delavci šole ter učenci in starši.
Vzgojne ukrepe šola izvede, kadar učenec krši svoje dolžnosti, določene z zakonom ter drugimi predpisi in akti šole.
