"Litij-ionske baterije so povzročile revolucijo v naših življenjih, odkar so leta 1991 prišle na trg, uporabljajo se od mobilnih telefonov do prenosnikov in električnih vozil," je odločitev utemeljila akademija.
"Letošnji nagrajenci so s svojim delom postavili temelje za brezžično družbo brez fosilnih goriv," so dodali. Po mnenju žirije imajo te lahke in močne baterije, ki jih je možno polniti, veliko korist za človeštvo.
Nagrado v vrednosti devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov) si bodo razdelili 97-letni Američan Goodenough, 77-letni Britanec Whittingham in 71-letni Japonec Yoshino.
Yoshino, profesor na univerzi Meijo v Nagoji, je v odzivu dejal, da bo ta nagrada velika spodbuda za mlade raziskovalce na različnih področjih. Kot je povedal v telefonskem pogovoru s švedsko kraljevo akademijo znanosti po razglasitvi dobitnikov nagrade, so litij-ionske baterije pomembne zaradi svojega prispevka k trajnostni družbi. Opozoril je tudi, da so podnebne spremembe zelo resen problem za človeštvo.
Goodenough, ki se je rodil leta 1922 v Jeni v Nemčiji, je s 97 leti najstarejši dobitnik Nobelove nagrade do zdaj. Profesor na univerzi Teksas v Austinu je dober mesec starejši od lanskega dobitnika Nobelove nagrade za fiziko Arthurja Ashkina.
Stalni sekretar švedske akademije znanosti Goran Hansson je dejal, da jim pred objavo imen nagrajencev ni uspelo stopiti v stik v Goodenoughom, zato ne ve, ali bo prišel na slovesno podelitev nagrad, ki bo 10. decembra v Stockholmu.
Tudi raziskovalec s Kemijskega inštituta Robert Dominko je za STA ocenil, da je bilo že nekaj let pričakovati, da bo razvoj litij-ionskega akumulatorja oziroma baterije nagrajen z Nobelovo nagrado. "Praktično, odkar se je videlo, da bodo litij-ionski akumulatorji omogočili tudi širši razmah drugih področij. Torej ne samo razmaha področja mobilnih naprav, temveč tudi elektromobilnosti, shranjevanja električne energije in tako naprej," je povedal raziskovalec z Odseka Kemijskega inštituta za kemijo materialov.
Goodenough, ki se je med favoriti za nagrado omenjal že v minulih letih, je sicer "alfa in omega litij-ionske tehnologije", je povedal Dominko. On je bil prvi, ki je razvil določene materiale, ki jih danes s pridom uporabljamo, je dejal raziskovalec. Po njegovih besedah je bil Whittingham eden prvih, ki je pokazal, da litijev akumulator lahko deluje. Yoshino pa je to vse skupaj spravil v proizvodnjo in sprožil tehnološki razvoj.
Po njegovem mnenju je ta tehnologija že pomembno vplivala na človeštvo, ima pa možnosti, da ga v prihodnje naredi še na drugih področjih. "Želja je prehod s potrošniške družbe, ki temelji na fosilnih gorivih, na brezogljično družbo in tukaj lahko litij-ionski akumulator igra pomembno vlogo tudi v prihodnosti. Obenem, kot je zapisano v obrazložitvi, nam je omogočil razmah vseh novih tehnologij, ki omogočajo povezljivost in stalni dostop do podatkov na mobilnih napravah," je še dejal Dominko.
Nobelovo nagrado za kemijo so lani prejeli Američana Frances H. Arnold in George P. Smith ter Britanec Gregory P. Winter za prispevek k razvoju zelene kemične industrije. Arnoldova je bila šele peta ženska, ki je prejela to prestižno nagrado.
Niz razglasitev letošnjih Nobelovih nagrajencev se je začel v ponedeljek z nagrado za medicino, ki jo prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo.
V torek so razglasili dobitnike Nobelove nagrade za fiziko, ki jo letos prejmejo Američan kanadskega rodu James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v njem.
V četrtek bodo razglasili kar dva Nobelova nagrajenca za književnost, in sicer za lani in letos, v petek za mir, kot zadnjo pa bodo v ponedeljek, 14. oktobra, razglasili nagrado za ekonomijo.
Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale v Stockholmu.
