c S

Študent naj bo: Študij na daljavo kot dobrodošla alternativa ob pomanjkanju časa

30.09.2019 08:05 Ljubljana, 28. septembra (STA) - V Sloveniji več zasebnih in javnih visokošolskih zavodov nudi tudi možnost študija na daljavo, ki je primeren predvsem za tiste, ki jim primanjkuje časa za opravljanje rednih obveznosti na fakulteti. Študij je plačljiv, z njim pa je mogoče pridobiti javnoveljavno diplomo.

Po podatkih ministrstva za izobraževanje, znanost in šport se je v študijskem letu 2018/2019 na ta način izobraževalo 1276 študentov v sedmih visokošolskih zavodih, od tega 1097 na zasebnem zavodu DOBA Fakulteta za uporabne poslovne in družbene študije Maribor.

Na slednji možnost študija na daljavo nudijo že dvajset let, pri čemer študij v celoti poteka online, za kar so pridobili tudi mednarodno akreditacijo. Online študij po besedah direktorice Jasne Dominko Baloh pomeni, da študij v celoti poteka na daljavo, brez fizičnega kontakta med študenti in visokošolskimi učitelji. Ima pa vsak študent osebnega online mentorja, ki mu je na razpolago ves čas, v pomoč mu je tudi širša ekipa drugih pedagogov in tehnikov. Študent ima v času študija status izrednega študenta in s tem vse pravice, ki pripadajo študentom s statusom.

Študijske aktivnosti so zastavljene tako, da je 10 odstotkov študija namenjenega strukturiranemu učenju, kot so online predavanja, spletne konference in študij literature. 20 odstotkov študija je namenjenega skupinskemu delu, preostalih 70 odstotkov pa reševanju dejanskih problemov, praktičnemu delu in projektom.

Ocenjevanje znanja je lahko sprotno ali končno, poteka pa tako, "da študentje izpit opravljajo na daljavo preko posebnega sistema in programske opreme. Ta pred začetkom testa zahteva avdio in video prepoznavo študenta, študenta v času opravljanja izpita snema, hkrati pa onemogoča dostop do spleta in računalniških map, kar pomeni, da študent med pisanjem nima dostopa do drugih dokumentov svojega računalnika, interneta ali samega predmeta," pravi Dominko Balohova.

Na DOBA fakulteti na ta način študij nudijo na vseh treh bolonjskih stopnjah, vsi programi so javnoveljavni in akreditirani. Diplomanti po koncu prejmejo javnoveljavno diplomo, ki je enakovredna diplomam javnih fakultet. Letnik dodiplomskega študija stane od 2549 do 2759 evrov, magistrskega 3289 evrov, doktorskega pa 5000 evrov.

Kot pravi direktorica, se za takšen študij pri njih v največji meri odločajo odrasli in zaposleni. Kar 65 odstotkov študentov je v starostni skupini od 25 do 45 let, 75 odstotkov študentov pa je zaposlenih.

Najprej učenje snovi na daljavo, nato običajni izpit na fakulteti

Poleg zasebnih zavodov študij na daljavo nudijo tudi nekatere javne fakultete, med njimi npr. ljubljanska fakulteta za upravo, ki takšen način študija nudi v okviru izrednega študija v študijskem programu Uprava. V študijskem letu 2018/2019 je bilo vanj vpisanih 50 študentov.

Po besedah prodekana za študijske zadeve na fakulteti Mitje Dečmana, so se za izvajanje študija na daljavo odločili zaradi prostorske stiske, s katero se je fakulteta soočila zaradi naraščanja števila izrednih študentov, hkrati so se želeli zgledovali po uspešnih tujih univerzah in rezultatih raziskav, ki so ob upoštevanju hitrega napredka informacijske tehnologije kazali na to, da sta kakovosten kombiniran študij in študij na daljavo možna.

Pogoji za vpis v 1. letnik študija na daljavo so enaki kot za tiste, ki želijo študirati redno, glede na prehodno delno ali že zaključeno visokošolsko izobrazbo pa je mogoč tudi vpis v kateri koli višji letnik, "saj imamo vzpostavljena merila za prehode," je navedel Dečman. Letna šolnina znaša 1950 evrov.

Sam študij po navedbah Dečmana poteka tako, da v prvem tednu oktobra izvedejo uvodni tečaj za vse prvič vpisane študente. Ti se seznanijo s spletnim učnim okoljem e-učilnice, načinom dela, preizkusijo videokonferenčno okolje in komunikacijo s predavateljem. Nato sledijo zaporedne izvedbe predmetov po urniku, pri čemer izvedba enega predmeta poteka pet tednov.

Prvi trije tedni so namenjeni študiju snovi, pri čemer študent uporablja knjige in učbenike, elektronske vsebine in video predavanja. Pri tem predavatelji študentom v spletnih forumih zastavijo različne izzive, vprašanja in naloge. Ob koncu vsake zaključene vsebinske enote predmeta študent osvojeno znanje preveri s kvizom, le uspešno rešeni kviz pa mu omogoči napredovanje v novo študijsko poglavje. V istem času študentje delajo tudi na dveh delnih praktičnih nalogah in pogosto še na eni seminarski nalogi. Četrti in peti teden sta namenjena zaključevanju delnih nalog in pripravi na izpit ter sam izpit. Nato se začne poučevanje novega predmeta.

Sam izpit poteka na enak način kot izpiti za preostale študente. Izvedejo jih v prostorih fakultete, na enak način in navadno skupaj z rednimi študenti. Tudi izobrazba, ki jo pridobijo na tak način, je enakovredna izobrazbi, pridobljeni z rednim študijem.

Najpogostejši razlogi, zakaj se študentje odločijo za študij na daljavo, so po njihovih izkušnjah želja po usklajevanju z drugimi obveznosti (npr. služba, družina). "Imamo tudi študente, ki začasno delajo v tujini, npr. v evropskih institucijah, tudi vojake, in pa študente, ki zaradi različnih omejitev ne morejo študirati v Ljubljani. Nekateri tudi ugotovijo, da je kljub šolnini tak študij cenejši, saj ostanejo doma, nimajo stroškov s prevozom, z bivanjem v Ljubljani in prehrano. V študij na daljavo se vključujejo tudi študentje, ki so pred leti opustili študij in se zaposlili, zdaj pa želijo študij dokončati," je še pojasnil Dečman.