Festival je razdeljen na tri dni, od katerih je vsak posvečen spominu na slovensko osebnost iz sveta znanosti. Kot je na novinarski konferenci ob začetku festivala poudaril vodja festivala Edvard Kobal, tudi program po dnevih nekoliko odseva izbrane osebnosti, "seveda pa ne gre zgolj za to".
"Gre za proslavljanje skozi ves tridnevni program festivala (...) Vsebine se različno prepletajo med sabo, saj se prepleta tudi znanost," je poudaril predsednik Slovenske znanstvene fundacije, ki festival organizira v sodelovanju s partnerji.
Peter Raspor, predsednik znanstvenega sveta Slovenske znanstvene fundacije, pa je poudaril, da gre pri poimenovanju posameznih dni po osebnostih za željo, da bi "pri mladini vzbudili zanimanje za to, od kod smo prišli, in za to, kaj smo nekoč že znali".
Prvi dan so tako namenili vizionarju vesoljskih poletov in bivanja v vesolju Hermanu Potočniku Noordungu, celoten festival pa je tako s predavanjem o vlogi teleskopov v naravoslovnih opazovanjih skozi zgodovino odprla častna pokroviteljica festivala Marija Strojnik, slovensko-ameriška znanstvenica, ki deluje v Mehiki.
Tudi sicer lahko obiskovalci danes spremljajo predavanja o razumevanju vesolja, o mednarodni kampanji Poimenujmo planet ter o razmišljanjih o astronomiji. Ob vesoljsko obarvanih temah lahko ljubitelji znanosti prisluhnejo tudi drugim tematikam ali pa si ogledajo predstavitve eksperimentov dijakov iz kemije, biologije in fizike.
Na drugi dan festivala, posvečenega Nobelovemu nagrajencu Frideriku Preglu, bodo lahko obiskovalci med drugim prisluhnili predavanju o evoluciji urejanja kemijskih elementov v periodni sistem, spoznali pomembna odkritja v medicini in farmaciji ali pa se predali urici kemijskih poskusov za radovedne in vedoželjne.
V četrtek pa se bodo obiskovalci lahko med drugim podali na voden ogled po razstavi o delovanju misijonarja in raziskovalca v Afriki, Ignacija Knobleharja, ki mu je zadnji festivalski dan tudi posvečen. Ob tem bodo lahko spoznavali še pomen stare grščine in latinščine ali pa prisluhnili predavanju o podnebnih spremembah in popularizaciji znanosti.
Zadnji dan pa bo namenjen tudi refleksiji o misli Alexandra von Humboldta v povezavi z današnjim časom. Raspor, ki bo predavanje podal, je dejal, da 250 let po Humboldtu, "ki je enormno zaznamoval prostor razumevanje destrukcije Zemlje", še vedno delamo "iste človeške napake, ki nas ne peljejo v pravo smer".
Letošnji festival poteka pod geslom Ko znanost postane moja strast, s katerim želijo organizatorji "udeležencem približati vse tisto, kar raziskovalce spodbuja in krepi pri raziskovalnem ustvarjalnem delovanju, da presegajo domete že doseženega ter se že v naprej veselijo novih izzivov in lastnega potenciala za odzivanje".
Festival Slovenska znanstvena fundacija organizira v sodelovanju z raziskovalci-univerzitetnimi učitelji fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in biotehniške fakultete, s sodelavci Narodne univerzitetne knjižnice ter s popularizatorji znanosti iz raziskovalnih in izobraževalnih organizacij iz Slovenije in Avstrije, Švedske, Velike Britanije, ZDA in Kitajske.
