Vlada je pred poletjem sindikatom posredovala vsebinska izhodišča za spremembe plačnega sistema javnega sektorja in analizo sistemov kariernega napredovanja v javnem sektorju. Danes pa pričakuje odgovor sindikatov.
Te med drugim preseneča, da vladna stran v predlogu za spremembe v plačnem sistemu ne ponuja nikakršnih odgovorov na ugotovitve njene lastne analize o kariernem napredovanju. Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek tako upa, da bo vladna stran danes povedala, kako si predstavlja reševanje tistih zadev, kjer je analiza pokazala na odstopanja.
Kot pravi vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj, omenjena analiza ugotavlja, da so zelo različni sistemi napredovanj eden ključnih razlogov za povečevanje razlik med plačami posameznih skupin v javnem sektorju. Kljub temu pa vladni predlog za spremembe plačnega sistema ta problem prezre. Bistveno bolj pa se po njegovih besedah vlada v svojem predlogu nasloni na analizo OECD iz leta 2011, zlasti na točki večje fleksibilnosti in večjih pooblastil managementa pri odločanju o plačah in kadrovanju.
Še en pomislek imajo po Štrukljevih besedah pri vladnem predlogu novega modela izplačevanja delovne uspešnosti. Predlog, da bi lahko posameznik iz tega naslova dobil do 30 odstotkov višjo plačo, je na prvi pogled všečen, a vlada hkrati predlaga upočasnitev napredovanja v plačne razrede in bi torej vsem vzela pri napredovanjih v plačne razrede. Delovna uspešnost in možnost nagrajevanja najboljših je dobrodošla, vendar izključno pod pogojem, da se v sistemu plač zagotovi nova sredstva, zato opozarja Štrukelj.
Sicer pa se v sindikatih sprašujejo tudi, kaj namerava vlada s funkcionarskimi plačami. Zapisi v medijih namreč nakazujejo, da naj bi na vladni strani preigravali tudi možnost njihovega morebitnega dviga. Kakšnega uradnega vladnega predloga za zdaj sindikati nimajo, pojasnjuje Počivavšek in dodaja, da bodo o tem danes poskušali dobiti vladna pojasnila.
Tudi Štrukelj pričakuje, da bo vlada odprla to vprašanje. Za zdaj sicer predlaga, da se za javne uslužbence zviša plačni strop, ki je ta trenutek 57. plačni razred, kar je bil del dogovora z zdravniki. Vendar Štrukelj predvideva, da ko bodo javni uslužbenci dosegali plačne razrede, ki jih sedaj le funkcionarji, bo logična posledica predlog dviga funkcionarskih plač in dodajanje novih plačnih razredov na plačni lestvici, ki se sedaj konča pri 65. plačnem razredu.
Če pa pride do tega premika in podaljšanja plačne lestvice, bo po Štrukljevih besedah treba vzpostaviti nova razmerja znotraj celotnega javnega sektorja, ne le znotraj primerljivih delovnih mest. Postopek dodajanja plačnih razredov pa je po njegovih besedah po zakonu tudi skrajno zahteven, saj je za to treba ustanoviti svet za sistem plač v javnem sektorju, ki ga sestavljajo predstavniki državnih organov in združenj lokalnih skupnosti ter sindikatov javnega sektorja.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja bodo sicer danes vnovič govorili tudi o spremembah ureditve povračil stroškov prevoza na delo in z dela.
