Državni svet pred ustavnim sodiščem izpodbija člen zakona o osnovni šoli, ki govori o določanju šolskih okolišev, ter člen zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, ki govori o šolskih okoliših na narodnostno mešanih območjih. Po prepričanju državnega sveta sta člena v nasprotju z ustavo, ker naj bi določala, da je na narodnostno mešanem območju dovoljeno ustanavljati izključno dvojezične šole, ne pa tudi šol, ki imajo enak program kot šole na enojezičnih območjih. S tem naj bi bilo otrokom, ki niso pripadniki madžarske narodne skupnosti, onemogočeno obiskovanje šol s programom, kakršnega imajo šole na območjih, kjer ne živi narodna manjšina.
Mnenje, ki ga bo DZ poslal na ustavno sodišče, je pripravila zakonodajno-pravna služba DZ, v njem pa je zapisala, da izpodbijani členi po njenem prepričanju niso v neskladju z ustavo. Kot je na seji povedala predstavnica zakonodajno-pravne službe Katja Triler, v njihovi službi namreč ocenjujejo, da izpodbijana člena nimata takšne vsebine, kot zatrjuje državni svet, saj se ne nanašata na vprašanje, ali je na narodnostno mešanih območjih dovoljeno ustanavljati izključno dvojezične šole. Zahteva po obveznem ustanavljanju dvojezičnih šol na omenjenih območjih po njihovi oceni izhaja že iz same ustave, zato predlagatelj po vsebini predlaga oceno medsebojne skladnosti dveh členov ustave, za kar pa ustavno sodišče ni pristojno, je povedala Trilerjeva.
Da izpodbijana člena nista v nasprotju z ustavo, meni tudi vlada. V svojem mnenju je opozorila, da je ustavno sodišče o tem vprašanju enkrat že odločilo, v odločbi pa med drugim zapisalo, da dvojezično šolstvo kot posebna pravica avtohtone narodne skupnosti sama po sebi ne posega v pravice pripadnikov večinskega naroda do enakosti pred zakonom.
Od poslancev je na seji razpravljal le poslanec madžarske manjšine Ferenc Horvath, ki je izrazil razočaranje, da državni svet za mnenje o obravnavani tematiki ni povprašal madžarske narodne skupnosti.
