Na tekmovanju, ki ga letos prireja Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport, se je v znanju in spretnostih računalniškega programiranja pomerilo 90 osnovnošolcev iz 24 evropskih držav. Najstarejši je star 15 let in pol, najmlajši ima 13 let.
Za najboljše ekipe veljajo ruska, poljska, romunska in bolgarska. Romun Alexandru Luchianu je prvi tekmovalni dan v nedeljo prvi zaključil delo, zelo uspešen je bil po lastnih ocenah tudi na današnji drugi in s tem tudi zadnji tekmovalni dan. "Naloge so bile precej težke, še posebej zadnja je bila velik izziv," je dejal.
Medtem ko so se v nekaterih državah intenzivno pripravljali na to tekmovanje, tudi s specialnimi tabori za tekmovalce, so slovenske ekipe ubrale bolj sproščen pristop. "To so vendarle otroci in naj imajo svoje otroštvo. Udeležba na takšnem mednarodnem srečanju jim je predvsem nagrada za tisto, kar so dosegli pri nas," je povedal eden od mentorjev slovenskega moštva Roman Dorn, sicer upokojeni profesor ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko.
Slovenijo sta zastopali dve ekipi v konkurenci in ena izven konkurence. "Ni mi šlo zelo dobro, a vseeno je to zame dobra in poučna izkušnja," je povedal tekmovalec Luka Urbanc.
Med tekmovalci je bilo tudi devet deklet. Emiro Ibrahimović iz Bosne in Hercegovine zanimajo računalniki že od malih nog in na tem področju se vidi tudi v poklicu. Z drugimi tekmovalci na olimpijadi se čuti povsem enakovredna. "Vsi smo tu zaradi zanimanja za isto stvar," je povedala.
Priprave in sodelovanje na tekmovanjih v programiranju so po besedah ustanovitelja in predsednika Evropske juniorske računalniške olimpijade Krassimirja Maneva najboljša oblika usposabljanja za bodoče visoko usposobljene računalniške programerje. "Poleg tega da mlade že v zgodnji mladosti pripravljamo na svetovna tekmovanja, je naš cilj tudi spodbuditi čim več mladih Evropejcev, da vstopijo na področje programiranja," je dejal.
Tekmovanje je potekalo v prostorih mariborske fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Za organizatorje je velik logistični zalogaj, med drugim so morali zagotoviti najmanj 90 enako izredno zmogljivih računalnikov za tekmovalce, da so jim omogočili enake pogoje. Zaključek bo v sredo z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo medalj.
Osnovni namen olimpijade je spodbujati zanimanje za računalništvo in informacijsko tehnologijo med mladimi. Na ZOTKS se že vrsto let trudijo, da bi programiranje in uporaba programskih jezikov za reševanje problemov s področij programiranja dobilo ustrezno mesto v rednem programu slovenskih osnovnih šol. "Tistih, ki bodo znali programirati, ki bodo doma na tem področju, ne more biti strah za svojo prihodnost," je prepričan glavni tajnik pri zvezi Jožef Školč.
Kot vzor na področju spodbujanja računalništva v šolstvu se med drugim izpostavlja Hrvaško, kjer so uvedli računalništvo kot obvezen predmet v peti razred osnovne šole, razmišljajo pa, da bi ga v prihodnje nudili otrokom že v prvi triadi, celo v prvem razredu. "Dejstvo je, da v 21. stoletju ne gre več nič brez računalništva in informatike," je dejal eden od mentorjev hrvaške ekipe Matej Ferenčević.
Po besedah ministra za izobraževanje, znanost in šport Jerneja Pikala, ki je udeležence olimpijade nagovoril na sobotnem odprtju, se obetajo spremembe tudi v Sloveniji. "Na ministrstvu imamo že kar nekaj časa delovno skupino za uvedbo računalništva v osnovne šole. Ta je prišla že precej daleč glede vsebine predmeta računalništva in predvidevamo, da bodo v naslednje pol leta zaključili svoje delo in bomo potem lahko šli v umeščanje te vsebine v program osnovne šole," je povedal za STA.
