Pahor je danes pobudnikom projekta predal listino o častnem pokroviteljstvu tudi nad letošnjim nacionalnim mesecem skupnega branja. Listino so prejeli Bralno društvo Slovenije, društvo Bralna značka Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, Mariborska knjižnica, Mestna knjižnica Kranj, Mestna knjižnica Ljubljana, Slovenska sekcija IBBY, Združenje slovenskih splošnih knjižnic in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije.
V Sloveniji številne ustanove, ki skrbijo za bralno kulturo in razvoj bralne pismenosti, že desetletja pripravljajo različne dejavnosti, ki so jih lani prvikrat povezale v nacionalni mesec skupnega branja. Organiziranih je bilo več kot 700 dogodkov, ki so na najrazličnejše načine spodbujali otroke, mladino in odrasle k branju, predstavnike stroke pa k razmisleku o tem, na kakšne načine informacije o pomenu branja sporočati najširši javnosti.
Kot izpostavljajo, je branje aktivnost, ki spodbuja razmišljanje in krepi znanje, spomin in koncentracijo, pomaga izboljšati zdravje ter zmanjšuje stres. Želijo si, da bi brale vse generacije, da bi si ljudje knjige izposojali in jih kupovali. Ob tem želijo spomniti na odlično mrežo splošnih knjižnic v Sloveniji, a tudi na pomen lastnih knjižnih zbirk in kupovanja knjig.
Predsednik Pahor je poudaril, da se je projekt, ki je lani začel svoje poslanstvo spodbujanja bralne kulture, izkazal za zelo koristnega, kar je navdihnilo tudi nove partnerje, da se mu letos priključijo in skušajo ljudem čim bolj uspešno približati knjige. "Vsi namreč ugotavljamo, da si ljudje jemljemo vedno manj časa za branje," je dejal Pahor.
Kot je pojasnil, branje razumemo kot privilegij v smislu, da knjigo vzamemo v roke le, ko imamo res veliko časa, denimo na dopustu. "Vendar vemo, da za stvari, ki so nam drage, vedno najdemo čas. To privzgajanje, da najde mlad človek čas za knjigo, se nam zdi en vodilnih vzgibov tega projekta," je povedal Pahor in dodal, da je bralna kultura zlasti za majhen narod, kot je slovenski, izjemnega pomena.
"Za nas je zelo pomembno, da imamo podporo visokih državnih ustanov, kar pomeni, da je država po dolgem času vendarle prepoznala, da je branje zelo pomembno," pa je poudarila predsednica Bralnega društva Slovenije Savina Zwitter, ki je opozorila, da novejše raziskave kažejo upad branja leposlovja in šibko funkcionalno pismenost. Želi si, da bi se ljudje bolj zavedali, da branje leposlovja koristi vsakemu posamezniku pri njegovem razvoju in razumevanju družbe.
"Ljudje vedno manj beremo in kupujemo knjige, po drugi strani pa vedno več zahajamo v knjižnice, kar pomeni, da nam ustreza knjižnica kot prostor. Knjižničarji moramo izkoristiti to priložnost in ljudi navdušiti, da bi čim več brali," je ocenila direktorica kranjske knjižnice Breda Karun in dodala, da njihova knjižnica že deset let sistematično izvaja programe za spodbujanje bralne kulture.
Med njimi so bralni krožki, v katerem sodeluje tudi študent bibliotekarstva Dominik Lenarčič. Mladim, ki jih vse bolj prevzema digitalni svet, svetuje, naj svoje bralno popotovanje začnejo s kratkimi knjigami in na primer fantazijskimi romani, ki jih bodo potegnili v svet branja.
Letos bo nacionalni mesec skupnega branja potekal od mednarodnega dneva pismenosti 8. septembra do zaključka Tedna otroka 13. oktobra. Z njim se letos pridružujejo tudi evropski bralni kampanji EURead (Evropa bere), ki povezuje bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu.
