Poročilo za lansko leto je na kratko predstavil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer, ki je spomnil, da mora vlada po zakonu o javnem interesu v mladinskem sektorju poročati DZ o uresničevanju nacionalnega programa za mladino z ovrednotenimi rezultati. Vlada je v poročilu po njegovih besedah sledila ukrepom iz izvedbenega načrta za leti 2018 in 2019.
Tako je bilo na področju izobraževanja izvedenih veliko ukrepov za mlade, sofinanciranih zlasti iz evropskih sredstev. Tudi pri povezovanju izobraževanja s trgom dela in pripravi ogrodja kvalifikacij je bila Slovenija uspešna, saj sta bila sprejeta zakona o vajeništvu in o slovenskem ogrodju kvalifikacij, je poudaril Štromajer. Tudi pri zaposlovanju in podjetništvu so bili sprejeti nekateri ukrepi za zmanjšanje razširjenosti manj ugodnih oblik zaposlovanja, še zlasti prekarnosti.
Na področju zdravja je bilo največ ukrepov sprejetih v smeri preventive, je dejal in kot veliko težavo izpostavil bivanjske razmere mladih, s sprejetjem Nacionalnega stanovanjskega programa pa pričakujejo spremembo trenda v pozitivno smer. Tudi pri mladinskem delu je bilo za uresničevanje ukrepov razpisanih več javnih pozivov glede mladinskega dela, zaposlitve v mladinskem sektorju itd. Na ministrstvu ocenjujejo, da je bilo za uresničevanje vseh teh ukrepov porabljenih okrog 142 milijonov evrov, je dodal Štromajer.
Podpredsednik Mladinskega sveta Slovenije Jaka Matičič je izpostavil problematiko uresničevanja sprejetega nacionalnega programa in opozoril, da cel kup ukrepov ne izvajajo zaradi medresorske neusklajenosti. Kot pozitivno v poročilu je omenil evidentiranje študentskega dela, kot negativno pa označil pomanjkanje povezovanja formalnega in neformalnega izobraževanja, ki je precej odvisno od zavzetosti posameznih šol.
V nadaljevanju je omenil tudi brezposelnost med mladimi, ki se je v zadnjih letih sicer zmanjšala, a so še vedno velik izziv dolgotrajno brezposelni, ki po njegovem mnenju potrebujejo ustrezne programe za aktivacijo na trgu dela. Kot trenutno najbolj akutno področje pa je Matičič izpostavil bivanjsko problematiko in osamosvajanje mladih.
V razpravi so poslanci menili, da je treba iz nacionalnega programa oz. poročila potegniti "tiste stvari, ki bodo v prihodnosti ta prave". Jurij Lap (DeSUS) se je tako zavzel za nadaljevanje vajeništva in opravljanje prakse med študijem ter za redno zaposlitev po koncu študija.
Aljaž Kovačič (LMŠ) si med drugim želi več priložnosti za mlade v gospodarskih družbah, da ne bi odhajali v tujino zaradi ponujene priložnosti. Marko Koprivc (SD) je opozoril na zelo perečo bivanjsko problematiko mladih, prav tako je na to opozorila Janja Sluga (SMC). Prepričana je, da se država na to prepočasi odziva.
