Predstavniki sindikata so na novinarski konferenci med drugim izpostavili primer znanstvene svetnice in uspešne raziskovalke na področju uporabe sončne energije Urše Opara Krašovec, zaposlene na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko. Slednja se je po besedah predsednika sindikata ljubljanske univerze Gorazda Kovačiča znašla na čakanju, ker se ji je uradno iztekel projekt, na katerem je delala, hkrati pa ne more pridobiti novega projekta, ker jo je delodajalec dal na čakanje. Uradno zaradi pomanjkanja dela, neuradno pa zaradi tega, ker je opozarjala na določene nepravilnosti, so pojasnili na novinarski konferenci.
Takšne anomalije bi moral urediti predlog zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, kar pa ta po Kovačičevih besedah ne ureja. Predvsem pogreša, da bi zakon določil sistemsko rešitev, ki bi prinesla finančno varnost raziskovalcem v času, ko nimajo projekta oziroma ko pridobivajo novega. V ta namen bi moral zakon določiti, da mora imeti vsaka raziskovalna ustanova poseben sklad, v katerem bi se zbiral denar za raziskovalce, "ki so se znašli v finančni vrzeli med dvema projektoma". O takšnem skladu se sicer po njegovih navedbah že dogovarjajo z ljubljansko univerzo, a si želijo, da bi bila obveza ustanoviti sklad zapisana tudi v zakon.
Na novinarski konferenci so opozorili tudi na anomalije, do katerih prihaja pri razporejanju sredstev, ki za fakultete predstavljajo stabilen vir financiranja, t. i. programskih sredstev. Opozorili so, da je razdeljevanje in razpolaganje s temi sredstvi pogosto prepuščeno samovolji vodij posameznih programskih vsebin, pri čemer pogosto prihaja tudi do klientelizma in korupcije. Tudi to področje bi moral po njihovem mnenju nujno urediti nov zakon. Zdaj pa po Kovačičevih besedah predlog zakona določa le, da mora raziskovalna organizacija za upravljanje s programskimi sredstvi sprejeti pravilnik, ne določa pa nobenih dodatnih konkretnih meril. "Naša zahteva je, da se v zakon vgradi jasne parametre o tem, kako je treba upravljati sredstva stabilnega financiranja, vključno z ustanovitvijo prej omenjenega sklada," je dejal.
V visokošolskem sindikatu imajo po besedah predsednika Marka Marinčiča tudi nekaj drugih pomislekov o predlaganem zakonu. Med drugim jih moti, da ta preveč posplošeno kot javno službo raziskovalnih organizacij jemlje vse, s čimer se te ukvarjajo, brez jasnega razmisleka, kaj je tisto raziskovanje, ki je v javnem interesu.
Predsednik konfederacije sindikatov Pergam, katere del je visokošolski sindikat, Jakob Počivavšek pa je kot problematično v predlogu zakona izpostavil možnost veriženja pogodb o zaposlitvi za določen čas v raziskovalni dejavnosti. "Taka ureditev, ki pomeni odstop od zakona o delovnih razmerjih, bi bistveno poslabšala in prekarizirala položaj raziskovalcev," je opozoril.
