Kot je povedal vodja programskega odbora Matjaž Mulej, je zavedanje vpliva, ki ga imamo na okolje in družbo kot posamezniki in organizacije, ključno za trajnostni razvoj, pri tem pa je prav družbena odgovornost svojevrstno orodje za dosego trajnostnega razvoja.
Predavatelji na konferenci govorijo o primerih družbeno odgovornega ravnanja v podjetjih, vladnih in nevladnih organizacijah. "S primeri želimo predstaviti, kako ponovno razmisliti o standardnih procesih z več vidikov in kako vanje vključiti družbeno odgovorno ravnanje, je poudaril Mulej.
Nekateri bodo predstavili poročanje o merjenju, metodah merjenja vpliva in rezultatih, povezanih z družbeno odgovornostjo, ki podpirajo načrtovanje, izvajanje in optimizacijo družbeno odgovornega ravnanja.
Poseben poudarek so na tokratni konferenci dali Svetovni organizaciji za sisteme in kibernetiko (WOSC), ki letos praznuje 50 let delovanja. Predstavniki organizacije prav v Mariboru prvič javno predstavljajo vsebine kongresa, ki ga bodo skupaj z Rusko akademijo znanosti (RAS) septembra 2020 izvedli v Moskvi.
Po besedah direktorja WOSC Igorja Perka iz mariborske ekonomsko-poslovne fakultete sistemsko razmišljanje in kibernetika nista samo čista teorija, pač pa so njihove aktivnosti namenjene temu, da se družba preoblikuje tako, da ni zajet le eden ali nekaj dejavnikov, za katere se nekdo odloči, da so res pomembni, pač pa vsak sistem in njegovo okolico obravnavajo celovito.
Razvoj organizacije WOSC je po besedah njenega predsednika Raula Espeja v pol stoletja obstoja dal bogato podlago novim idejam in razvoju v kibernetiki. Ta ima svoje začetke v 40. letih prejšnjega stoletja, ko je svet zajela kriza in pozneje druga svetovna vojna, v prihodnosti pa, kot je dejal Espejo, vidijo absolutno potrebo po boljših orodjih, modelih in poteh za soočanje z množico podatkov in umetno inteligenco, ki bodo pomagali pri gradnji boljše družbe.
Med udeleženci mariborske konference so sicer menedžerji, strokovnjaki z različnih področij, vodje oddelkov, učitelji na univerzah in v drugih izobraževalnih organizacijah, raziskovalci, znanstveniki, predstavniki podjetij, vladnih in nevladnih organizacij, pa tudi študenti, mladinski delavci in njihove organizacije ter oblikovalci javnega mnenja.
V zadnjem desetletju in pol od ustanovitve inštituta se je konference vsako leto udeležilo od 50 do 150 udeležencev, dogodek pa po besedah ustanoviteljice in direktorice inštituta Anite Hrast predstavlja pomemben prispevek različnih avtorjev k znanosti in stroki.
Zborniki vseh dosedanjih konferenc so javnosti brezplačno dostopni na spletni strani inštituta, vire za svoje delo pa iz njih črpajo tako študenti, kot učitelji in drugi raziskovalci, strokovnjaki ter menedžerji.
