Šarec je v odgovoru na poslansko vprašanje poslanca NSi Blaža Pavlina med drugim navedel, da so javne osnovne šole po zakonu dolžne zagotavljati tako obvezni kot razširjeni program in v tem sklopu je zapovedanih 18 obveznih predmetov.
Zasebne osnove šole medtem program določijo s svojimi aktih. Dolžne so zagotavljati pouk zgolj devetih obveznih predmetov, razširjeni program pa zanje, četudi ga zagotavljajo, ni obvezen, zakon pa jih k temu tudi ne zavezuje, je pojasnil.
Na besedi "obvezno" po njegovih besedah temelji tudi odločba ustavnega sodišča. V njej je tako med drugim zapisano, da se mora iz javnih sredstev financirati tisto osnovnošolsko izobraževanje, ki je za učence obvezno. "O razširjenem programu v odločbi ustavnega sodišča ni govora," je poudaril premier.
Obvezen program pa bo z novelo, ki so jo pripravili na ministrstvu za izobraževanje, tudi v zasebnih osnovnih šolah financiran 100-odstotno. Predlog novele je zdaj v parlamentarnem postopku, kjer bodo poslanke in poslanki opravili tudi razpravo, v kateri bo mogoče vlagati dopolnila. Kot je dodal Šarec, trenutna različica novele tako najbrž še ni dokončna.
Pavlin je na drugi strani opomnil na mnenje službe vlade za zakonodajo, ki je ocenila, da bodo pobudniki s predlagano ureditvijo financiranja zasebnih osnovnih šol v slabšem pravnem položaju, kot po trenutni ureditvi, zaradi katere so pobudo na ustavno sodišče vložili. Predlagano novelo je označil za napad na pravno državo in za poskus diskriminacije manjšine. O njegovem predlogu, naj DZ o tem opravi splošno razpravo, bodo poslanke in poslanci glasovali v torek.
Predlog novele javni program razdeljuje na obvezni del in razširjeni del. Pri tem določa, da bi država obvezni del javnega programa financirala 100-odstotno, razširjenega dela pa ne bi več financirala. Vlada je novelo potrdila v četrtek.
