Cilj je izboljšati plačni sistem, je v izjavi za medije po srečanju poudaril minister za javno upravo Rudi Medved. Vladni predlog gre v smeri učinkovitejšega, fleksibilnejšega in manj rigidnega plačnega sistema, ki bo privlačnejši tudi za mlade in nove zaposlitve v javnem sektorju. Predvsem pa se, kot je dejal Medved, želijo otresti uravnilovke, ki sistem plač v javnem sektorju spremlja od njegove uvedbe.
"Vodjem, ki so odgovorni za uresničevanje posameznih nalog, želimo poleg odgovornosti dati orodje, da lahko sodelavce ustrezno nagrajujejo," je dejal Medved. To želijo doseči tudi z zagotovitvijo večje plačne mase za variabilno nagrajevanje oziroma nagrajevanje delovne uspešnosti.
Prav tako predlagajo spremembe pri napredovanju javnih uslužbencev. Če so ocenjeni z odlično oceno, lahko sedaj napredujejo vsaka tri leta za največ dva plačna razreda, skupaj za deset. Vladni predlog pa prinaša ukinitev letnega ocenjevanja delovne uspešnosti in vpeljavo avtomatskega napredovanja za en plačni razred za skupno največ pet plačnih razredov. Napredovanje bi bilo počasnejše, prvo po dveh letih, drugo po treh in tako naprej.
Ob tem je minister poudaril, da predlogi nikomur ničesar ne jemljejo. Počasnejše napredovanje namreč že samo po sebi pomeni manjši obseg sredstev za plače, preostanek pa bi lahko nato prerazporedili tudi za variabilno nagrajevanje.
Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da gre pri predlogih za resne posege v obstoječi sistem, ki lahko v veliki meri spremenijo položaj javnih uslužbencev. "Preseneča me to, da skušajo urejati tisto, kar tudi po njihovi analizi naj ne bi bil velik problem. Malo me spominja na nekoga, ki v temi izgubi ključ, potem ga pa išče pod lučjo, ker ga je tam lažje najti, ne glede na to, kje ga je izgubil," je bil slikovit.
Po Štrukljevih besedah je delovno uspešnost v plačni sistem mogoče ponovno vrniti zgolj z dotokom svežega denarja, in ne s premeščanjem obstoječe mase denarja znotraj plačnega sistema. Sindikati bodo s to idejo verjetno imeli "resno težavo". Sprašuje se tudi, ali vladni predlogi naslavljajo probleme celotnega javnega sektorja ali skušajo reševati probleme zgolj v enem delu. Kot je še ocenil, danes predstavljeni predlogi ne naslavljajo hitrega povečevanja razlik v plačah v posamezni delih javnega sektorja.
Vodja druge skupine sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek pa je dejal, da so se danes predstavljeni predlogi glede napredovanja in variabilnega nagrajevanja v preteklosti že pojavljali. Tudi on je bil kritičen do tega, da se "želi sredstva za variabilno nagrajevanje iskati pri prihrankih iz naslova napredovanj javnih uslužbencev".
"Morda je predlog v tem trenutku za sindikate res malce provokativen, ampak na ta način jih želimo spodbuditi, da skupaj iščemo rešitve," je še dejal minister. Odziv sindikatov, ki morajo predlog še preučiti, pričakujejo pred sezono dopustov, nato pa se bodo dogovorili o časovnici pogajanj. Po ministrovih besedah niso pod časovnim pritiskom, zaradi katerega bi morali zelo hiteti. "Rokohitrstvo ne bo dalo dobrih rezultatov," je ocenil.
Ena od temeljnih idej vladnih predlogov je zmanjšati razlike v osnovni plači za enako zahtevno delovno mesto med mlajšimi oziroma novinci v javnem sektorju in starejšimi, ki ponekod znaša tudi 40 odstotkov. To bi med drugim dosegli s spremenjenim načinom napredovanja, ki bi prvo napredovanje v višji plačni razred omogočil leto prej kot zdaj. Prav tako bi vpeljali institut, s katerim bi lahko za eno leto zadržali napredovanje uslužbenca, ki ne dosega rezultatov, oziroma v nasprotnem primeru napredovanje pospešili. Slednje bi bilo sicer mogoče samo za določeno kvoto zaposlenih pri delodajalcu, je razvidno iz predloga.
V prehodnem obdobju na nov sistem bi javnim uslužbencem, ki so že v sistemu, dali možnost izbire plačila po novem ali po "novem starem" načinu. Če bi izbrali sedaj veljavni sistem, bi ohranili vsa dosežena napredovanja. Delovno uspešnost, ki bi znašala največ petino osnovne plače mesečno, pa bi dobili izplačano iz dveh odstotkov mase za osnovne plače pri proračunskem uporabniku oziroma delodajalcu. Napredovali bi vsakih pet let za en plačni razred.
Če pa bi se odločili za novi sistem, bi ohranili le pet plačnih razredov napredovanj, tudi če bi jih imeli že več. A bi bila delovna uspešnost, ki bi znašala največ 30 odstotkov osnovne plače mesečno, izplačana iz desetih odstotkov obsega letnih sredstev za osnovne plače. Ta delež bi se sicer dosegel postopoma. Na vladi predvidevajo, da bi se za to možnost odločali predvsem mlajši uslužbenci oziroma tisti v nižjih plačnih razredih.
Pripravljavci predloga so prepričani, da je v takem primeru večje število zaposlenih deležno variabilnega nagrajevanja. Vzeli ne bodo nikomur, posamezniku pa bi dali možnost, da izbere sistem, v katerem bo sicer napredoval počasneje, ima pa možnost višjega variabilnega nagrajevanja, so še pojasnili na vladni strani.
