Skupnost naravnih parkov Slovenije, ki združuje 14 zavarovanih območij po državi, je že drugo leto mladim približala parkoslovje, in sicer prek spletnega kviza, ki so ga učenci reševali pod mentorstvom učiteljev in s pomočjo koordinatorjev parkov, je na današnji novinarski konferenci v Strunjanu pojasnila koordinatorka letošnjih aktivnosti skupnosti naravnih parkov Samanta Makovac.
Rdeča nit letošnjega kviza je bil vodni krog parkov, poudarek pa so namenili skrbi za vodo in vlogi posameznika za njeno ohranitev. Obenem so najbolj markantni prebivalci vodnih ekosistemov, ki živijo v zavarovanih območjih narave, dobili svojo podobo tudi v obliki razstave, ki so jo izdelale sodelujoče šole in bo celo poletje na ogled v centru za obiskovalce naravnega rezervata Škocjanski zatok. Pri tem so učenci uporabili materiale, ki so jih sami našli doma in bi sicer romali v smeti.
Mlade parkoslovce so ob tem nagradili s priznanjem in posebej za ta namen izdelano igro, 60 učencem Osnovne šole Lucija, ki je sodelovala s Krajinskim parkom Strunjan, pa so danes omogočili tudi zaključno srečanje in druženje ob morju, je še navedla Makovčeva.
Delo skupnosti parkov sicer koordinira prav Krajinski park Strunjan, kjer bodo letos in prihodnje leto zelo aktivni. Kot je namreč navedel njegov direktor Robert Smrekar, poleg rednih nalog parka letos s sredstvi iz sklada kmetijskih zemljišč in gozdov načrtujejo še dodatno vlaganje v krožno učno pot. Poleg tega načrtujejo tudi postavitev dodatnih 70 privezov, s čimer bi skupno število privezov, ki jih imajo v parku v upravljanju, doseglo številko 170. V letu 2020 pa načrtujejo tudi dodatno zaposlitev naravovarstvenega nadzornika, že prihodnji teden pa bodo začeli s testnim uvajanjem krožne vožnje z električnim minibusom.
V kratkem bodo strunjanski park sprejeli tudi na seznam zavarovanih območij sredozemskega pomena, ki vključuje 32 posebej pomembnih morskih zavarovanih območij. Po koncu letošnje solinarske sezone se bodo lotili tudi obnove solinarske infrastrukture, za kar imajo na voljo 660.000 evrov iz sklada za podnebne spremembe. S sredstvi z omenjenega sklada načrtujejo še analizo nultega stanja v laguni Stjuža ter zatiranje invazivnih tujerodnih vrst. Ob tem je Smrekar izrazil upanje, da bodo sredstva iz sklada za podnebne spremembe kmalu postala sistemske narave.
Strunjanski park sodeluje tudi v programu trajnostnega načrtovanja turizma v zavarovanih območjih CEETO, ki sodi v program Interreg srednja Evropa. Kot je pojasnila koordinatorka projekta Neža Gregorič, so med drugim predvidene akcije osveščanja obiskovalcev parka. V pripravi je tudi izobraževalni animacijski video, ki bo predstavljal pravilno obnašanje v parku in bo predvajan v informacijskem centru parka, pripravljajo pa tudi alternativne načine prevoza po parku z namenom zmanjšanja pritiska motornih vozil v zavarovanem območju.
