Ustavno sodišče je namreč konec leta 2014 ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja neustaven, ker je po njem javni program v zasebnih osnovnih šolah financiran le 85-odstotno. Državnemu zboru je zato naložilo, naj v enem letu neustavnost odpravi tako, da bo javni program v zasebnih šolah financiran v enaki višini kot v javnih osnovnih šolah, to je 100-odstotno.
Predlog novele, ki ga je danes potrdila vlada, javni program razdeljuje na dva dela, in sicer obvezni del in razširjeni del. Pri tem predlog določa, da bi država obvezni del financirala 100-odstotno, razširjenega dela (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ipd.) pa ne bi več financirala. Še naprej enako kot do zdaj ne bi financirala nadstandardnega programa. Vse navedeno bi veljajo za generacije otrok, vpisane po šolskem letu 2019/2020, medtem ko bi za trenutno vpisane in tiste, ki bodo vpisani v naslednjem šolskem letu, do konca šolanja veljalo 85-odstotno financiranje tako obveznega kot razširjenega dela javnega programa.
Zasebne šole ob tem opozarjajo, da je predlog neustaven, saj da jim bo financiranje z zdajšnjih 85-odstotkov v celoti gledano zmanjšal na okoli 65-odstotkov. Opozarjajo, da je ustavno sodišče določilo 100-odstotno financiranje javnega programa ter da pri tem ni ločevalo med obveznim in razširjenim delom.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo na slednje odgovarja, da gre predlog v smeri tistega, kar na ministrstvu razberejo iz odločbe ustavnega sodišča, to je, da je treba financirati, kar je obvezno, ne pa tudi razširjenega dela javnega programa. Slednjega zakon o osnovni šoli namreč po besedah Pikala za zasebne šole ne opredeljuje kot obveznega, čeprav ga država trenutno sofinancira.
Na ugotovitev, da zasebne šole ne bi bile konkurenčne, če staršem dijakom ne bi ponudile jutranjega varstva ali podaljšanega bivanja, pa odgovarja: "Vsak starš že ima mrežo javnih šol, kjer je vse to organizirano, ima pa vso pravico, in prav je tako, da otroka vpiše tudi v zasebno šolo."
Pikalo ob tem poudarja, da ne želijo omejevati zasebne pobude v šolstvu. "Ta mora biti in prav je, da je. Se pa lahko vsaka država posebej odloča, do katere mere bo to zasebno pobudo financirala in kakšni bodo vstopni pogoji, da jo financira," je dejal na novinarski konferenci, na kateri je predstavil predlog novele.
Novela med drugim tako določa tudi dodatne pogoje, ki jih bodo morale izpolnjevati zasebne šole, da se lahko financirajo iz javnih sredstev. Med drugim bodo morali njihovi programi bogatiti in dopolnjevati šolski prostor ter omogočati možnost izbire med različnimi izobraževalnimi vsebinami, metodami poučevanja in organizacijo učnega procesa. Obvezna bo tudi sprotna evalvacija programa, kar je po besedah Pikala namenjeno preverjanju kakovosti.
Koalicija naj bi pred potrjevanjem na vladi predlog novele načeloma uskladila, kljub temu pa imajo v SMC in DeSUS še nekatere pomisleke. V DeSUS opozarjajo, da novela ne sme poslabšati obstoječih pravic financiranja zasebnega šolstva, v SMC pa bodo pozorni predvsem na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ.
V LMŠ po besedah vodje poslanske skupine Braneta Golubovića verjamejo ministru, da predlog uresničuje odločbo ustavnega sodišča. "Vsekakor bomo v samem postopku v DZ preučili vse pripombe iz javne razprave in se na podlagi tega tudi odločili," je napovedal v izjavi novinarjem po današnjem koalicijskem srečanju pred sejo vlade. V Levici se za zdaj o predlogu ne izrekajo.
V opozicijskih SDS in NSi pa so prepričani, da je novela protiustavna. Predsednik NSi Matej Tonin je v današnjem odzivu na Twitterju zapisal: "Ustavno sodišče je zahtevalo izenačenje financiranja javnoveljavnega izobraževalnega programa v nedržavnih šolah. Predlog vlade pa financiranje celo znižuje. V posmeh otrokom, staršem in pravni državi."
