Predlog novele namreč določa, da bo država obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa (jutranje varstvo, podaljšano bivanje ipd.) pa ne bi več financirala. Še naprej enako kot do zdaj ne bi financirala nadstandardnega programa. Vse navedeno bi veljajo za generacije otrok, vpisane po šolskem letu 2019/2020, medtem ko bi za trenutno vpisane in tiste, ki bodo vpisani v naslednjem šolskem letu, veljalo 100-odstotno financiranje obveznega in 85-odstotno financiranje razširjenega dela javnega programa.
Zasebne šole ob tem opozarjajo, da je predlog neustaven, saj da jim bo financiranje z zdajšnjih 85-odstotkov v celoti gledano zmanjšal na okoli 65-odstotkov.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, kjer so pripravili novelo, pa zatrjujejo, da novela sledi odločbi ustavnega sodišča. Prepričani so namreč, da je ustavno sodišče v njej določilo, da je država dolžna financirati le obvezni del javnega programa.
Koalicija naj bi predlog novele načeloma uskladila, kljub temu pa imajo v SMC in DeSUS še nekatere pomisleke. V DeSUS opozarjajo, da novela ne sme poslabšati obstoječih pravic financiranja zasebnega šolstva, v SMC pa bodo pozorni predvsem na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ. Premier Marjan Šarec je v sredo na vprašanje, ali je zadovoljen s predlogom, odgovoril le z besedami, da je pomembno, da uresničijo odločbo ustavnega sodišča. Pri tem se ni konkretno izrekel, ali predlog tudi dejansko uresničuje odločbo.
V opozicijskih SDS in NSi so prepričani, da je novela protiustavna.
