Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je po javni razpravi, ki je bila končana sredi maja, novelo znova prineslo pred koalicijske partnerje. Z izjemo LMŠ so se med zdajšnjimi koalicijskimi strankami o predlogu novele zakona kresala mnenja že v minulem mandatu, a brez uspeha, saj ustavna odločba tudi po štirih letih ostaja neuresničena. Tudi to pot ni pričakovati lahkega usklajevanja.
V SMC so danes pojasnili, da imajo glede besedila še nekaj vprašanj, o katerih se bodo pogovorili po pridobitvi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ, ko bo zakon v parlamentarnem postopku. Če bo treba, bodo vložili dopolnila. Po besedah vodje poslanske skupine SMC Igorja Zorčiča imajo pomisleke glede pogojev financiranja in glede ureditve vprašanj financiranja zasebnih osnovnih šol, ki že izvajajo program.
Tudi v DeSUS opozarjajo, naj se z novelo ne poslabša obstoječih pravic financiranja zasebnega šolstva. Zakon mora zadostiti ustavni odločbi, so danes poudarili v poslanski skupini DeSUS. A v zasebnih osnovnih šolah opozarjajo, da se bo zgodilo ravno to.
Trenutni predlog novele namreč določa, da bo ministrstvo obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financiralo 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa (dopolnilni pouk, podaljšano bivanje ...) pa ne bo financiralo, prav tako ne bo financiralo nadstandardnega programa, s katerimi zasebne šole zasledujejo svoje partikularne interese, ki pa ga ne financira že zdaj. Izjema bodo generacije, ki so že vpisane v zasebne osnovne šole, in generacija, ki bo vpisana v prihodnjem šolskem letu. Za te bo ministrstvo do zaključka njihovega šolanja (po razlagi predstavnikov zasebnih šol) obvezni del javnega programa financiralo 100-odstotno, razširjeni del pa 85-odstotno.
Dodatno je po javni razpravi ministrstvo v predlog novele, ki ga je pridobila STA, dodalo člen, po katerem država zasebni šoli lahko zmanjša financiranje, če bi bilo zaradi obsega sredstev v državnem proračunu ogroženo financiranje javne mreže šol.
Predstavniki zasebnih šol so že pred časom opozorili, da če bo obveljal takšen predlog financiranja, odločba ustavnega sodišča ne bo uresničena, saj bodo zasebne šole za izvajanje javnega progama dobile manj sredstev. Trenutno namreč država tako obvezni kot razširjeni del javnega programa financira v višini 85 odstotkov.
V SD je pričakovati podporo predlogu ministrstva za izobraževanje, ki ga vodi Jernej Pikalo iz vrst njihove stranke. V SD so se sicer v minulem mandatu zavzemali za spremembo ustave glede financiranja šol in so nasprotovali na vladi potrjenemu predlogu novele o financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim bi tudi zasebnim šolam omogočili stoodstotno financiranje obveznega javnega programa. V razširjenem delu programa so nameravali ohraniti 85-odstotno financiranje. Predlog se je v parlamentarnem postopku precej spreminjal in nazadnje nobena različica ni dobila zadostne podpore.
