Posvet je potekal ob 30. obletnici sprejetja konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah. V 30 letih je konvencija pomembno pripomogla k izboljšanju življenja številnih otrok, je dejal izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč. Po njegovih besedah je prispevala k temu, da so otroci postali aktivni udeleženci na različnih področjih življenja.
Še vedno pa ne morejo vsi otroci polno uveljavljati svojih pravic, je opozoril. Glede na to so po njegovih besedah nujne ustrezne spremembe, da bo namen konvencije dosežen.
Konvencija je leta 1989, ko je bila sprejeta, pomenila pomemben mejnik v razumevanju otrok, je spomnila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Breda Božnik. Po njenem pojasnilu so bili namreč otroci z njo prepoznani kot avtonomni nosilci pravic.
Kot je dejala, je sprejetje konvencije spodbudilo napredek pri uresničevanju otrokovih pravic. V Sloveniji družinski zakonik, ki se je začel v celoti uporabljati aprila, po njenem opozorilu pomeni velik korak naprej pri razumevanju vloge otroka. Poudarja namreč največjo korist otroka. Na ministrstvu zdaj pripravljajo program za otroke 2019 - 2025, pri pripravi pa bodo sodelovali tudi otroci, je izpostavila.
Mateja Končina Peternel z Vrhovnega sodišča je opozorila, da se kljub družinskemu zakoniku, ki je pomemben korak naprej pri varovanju koristi otrok v vseh postopkih, kažejo nekatere pomanjkljivosti. Z vidika položaja otrok v pravosodju je izpostavila pomanjkanje kliničnih psihologov in pedopsihiatrov.
V zadnjem času se na področju otrokovih pravic odpirajo nove vsebine, je spomnila Ružica Boškić z ministrstva za delo. Med njimi je omenila pravice otrok v digitalnem svetu in problematiko otrok, ki bežijo iz nevarnih držav. V povezavi z otroki na begu je pojasnila, da si prizadevajo vzpostaviti vstopno točko zanje, kjer bi za vsakega natančno ocenili, kaj je že dosegel v izobraževalnem sistemu in kakšno pomoč potrebuje.
Darja Zaviršek s fakultete za socialno delo v Ljubljani je opozorila, da je pri tem nujno vključiti strokovnjake z različnih področij, medtem ko je zdaj tega premalo. Prav tako je premalo izobraževanja in usposabljanja, s čimer bi lahko veliko naredili, je menila.
Varnosti otrok na internetu se je dotaknil Marko Puschner, ki deluje v projektu Točka osveščanja o varni rabi interneta Safe.si pri fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Menil je, da ponudniki spletnih vsebin in aplikacij storijo premalo, da bi otroke zaščitili pred spletnim nasiljem in neprimernimi spletnimi vsebinami.
Urban Boljka iz Otroške opazovalnice Inštituta RS za socialno varstvo pa je dejal, da sicer obstajajo programi, ki osveščajo otroke o nevarnostih interneta. Toda otroci so jim vse bolj izpostavljeni, ker so tudi vse več na internetu. Nekateri ga sploh ne izključijo več, je dejal.
Konvencija o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov (ZN) sprejela 20. novembra 1989, je opredelila številne otrokove pravice, med njimi pravice do življenja, zdravja, šolanja in pravico biti slišan. Dokument so ratificirale vse države z izjemo ZDA.
