Do izteka roka, 26. aprila, je edina prispela kandidatura za naslednika Dragana Marušiča - ta po dveh zaporednih mandatih skladno s statutom univerze ne more več kandidirati za rektorski položaj - bila tista Kutnarjeve, ki so jo predlagale tri članice univerze, in sicer Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije (FAMNIT), Pedagoška fakulteta in Inštitut Andrej Marušič, njeno kandidaturo pa so podprli tudi senati Fakultete za humanistične študije, Fakultete za turistične študije in Fakultete za vede o zdravju.
Predčasne volitve bodo potekale v ponedeljek, 20. maja, redne pa tri dni kasneje. Rezultati bodo nato objavljeni v petek, 24. maja. Kutnarjeva bo tako po načrtih štiriletni mandat nastopila 23. novembra.
Kutnarjeva je po izobrazbi matematičarka, rojena leta 1980 v Ljubljani, kjer je leta 2003 tudi diplomirala, pet let pozneje pa doktorirala na Univerzi na Primorskem. Leta 2010 je prejela Fulbrightovo štipendijo za podoktorsko raziskovalno sodelovanje na Ohio State University v ZDA. Od leta 2003 je zaposlena na UP.
Leta 2018 je bila na UP izvoljena v naziv redne profesorice. Od leta 2010 je predstojnica oddelka za matematiko na Inštitutu Andrej Marušič (IAM), od 2012 je dekanja FAMNIT in od 2015 pomočnica direktorja IAM za področje znanstveno-raziskovalnega dela. V letošnjem letu je postala predsednica sveta za visoko šolstvo.
Kutnarjeva bo postala četrta rektorica v zgodovini primorske univerze in druga ženska na tem položaju. Od ustanovitve leta 2003 do 2007 je univerzo najprej vodila Lucija Čok, nasledil jo je Rado Bohinc, zadnja dva mandata pa je rektorski položaj zasedal Dragan Marušič.
Kutnarjeva z Marušičem deli smer znanstvenega raziskovanja in tudi fakulteto (pred Kutnarjevo je bil dekan FAMNIT prav Marušič), iz njene nedavne predstavitve na Fakulteti za humanistične študije pa je moč razumeti, da bo njeno vodenje pomenilo nadaljevanje dosedanje usmeritve univerze.
Kutnarjeva je namreč poudarila, da je na področju znanosti in raziskav treba nadaljevati usmeritev, ki jo je UP začrtala v zadnjih osmih letih, in sicer da gredo v izbiro specifičnih znanstvenih področij, na katerih lahko posežejo v sam svetovni vrh.
Tudi na pedagoškem področju mora UP po njenem mnenju nadaljevati prakso nudenja specifičnih študijskih programov, ki jih drugod po Sloveniji ni. Prav tako je naglasila potrebo po nadaljevanju procesa internacionalizacije univerze.
Ne glede na strokovno podkovanost čakajo Kutnarjevo številni izzivi, od prostorskih oz. infrastrukturnih vprašanj, kot je dokončanje projekta kampusa Livade, do dialoga s splošno javnostjo, ki je bil načet zaradi sodnih postopkov, ki so zaznamovali aktualno vodstvo univerze, in tudi zaradi sporov, ki so nazadnje vodili do izstopa zdaj že bivše članice univerze, znanstveno-raziskovalnega središča.
Univerza na Primorskem danes med svojimi članicami sicer šteje šest fakultet, raziskovalni inštitut, Študentske domove, Univerzitetno knjižnico in dve pridruženi članici. Zaposlenih ima okoli 650 oseb, v tekočem študijskem letu pa je na vseh študijskih stopnjah imela nekaj več kot 4900 študentov.
