c S

Ažmanov računski center bo pripomogel k doseganju vrhunskih rezultatov Kemijskega inštituta

17.04.2019 13:12 Ljubljana, 17. aprila (STA) - Ažmanov računski center, ki so ga danes odprli na Kemijskem inštitutu, je zadnja posodobitev teoretičnega odseka inštituta, ki bo podpora teoretičnim in eksperimentalnim raziskavam, šolanju kadrov in omogočil nadaljnje doseganje vrhunskih rezultatov.

"Tovrstna infrastruktura je potrebna pri delu sedaj že skoraj vseh odsekov na inštitutu. Tudi v Slovenskem prostoru se sedaj s temi kapacitetami postavljamo ob bok drugim tovrstnim kapacitetam," je na otvoritvi dejal direktor Kemijskega inštituta Gregor Anderluh. Poudaril je, da gre za izjemno pomembno pridobitev, ki je močno ojačala možnosti raziskovanja in s katero bo inštitut lahko bolj vpet v mednarodne tokove.

"V letošnjem letu bomo na inštitutu vzpostavili tudi krioelektronski mikroskop in tudi tu se generirajo ogromne količine podatkov, ki jih je treba potem obdelati in tudi zato bomo potrebovali takšne kapacitete," je dejal Anderluh. Po njegovem mnenju bo naslednje širjenje računalniških kapacitet verjetno potrebno že v letu ali dveh.

Računski center je dobil ime po Andreju Ažmanu, pionirju računalniške kvantne kemije v Sloveniji in širše, čigar življenje in delo je predstavil profesor Jože Kolar. Kljub prehitri smrti je Ažman objavil 171 znanstvenih člankov, med drugim je bil prvi na inštitutu, ki je objavil članek v prestižni reviji Nature.

Novo opremo so financirali različni odseki Kemijskega inštituta skupaj z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS. Investicija je skupaj vredna okrog 150.000 evrov.

Profesorica Marjana Novič je dejala, da vedno več raziskav potrebuje računske kapacitete. Računalniški center, ki so ga ustanavljali več let deluje v sklopu Preglovega centra, ustanovljenega leta 2013, ki v ta namen vsebuje primeren prostor in zagotavlja moderno hlajenje do 175 kW. Hkrati ponuja možnosti prihodnjega širjenja računalniških kapacitet do 5000 jeder in širše vključevanje v slovensko superračunalniško omrežje.

"Nadgradnja, ki jo odpiramo danes, vsebuje 20 strežnikov, od katerih vsak vsebuje dva 24-jedrna AMD Epyc procesorja. Vsak od računalnikov ima 64 GB RAM," je pojasnil odgovorni za nadgradnjo na inštitutu Jernej Stare. Po njegovih besedah to skupaj prinaša 960 fizičnih jeder, ki se vsa razvejajo še na dve virtualni jedri.

Strokovnjake s Kemijskega inštituta veseli tudi razvoj slovenskega superračunalniškega centra, ki se razvija v Mariboru in bo še olajšal raziskovalno delo v državi.