Zaradi novega zakona o izobraževanju odraslih, ki je urejanje formalnega izobraževanja prepustil področnima srednješolskima zakonoma, je novelirano tudi področje izrednega izobraževanja.
V zadnjih novelah srednješolskih zakonov, ki so se začeli uporabljati s tem šolskim letom, se je urejanje opravičevanja odsotnosti dijaka od pouka preneslo iz podzakonskega akta na zakonsko raven, pri čemer pa so se določbe o opravičevanju odsotnosti od pouka razlikovale glede na mladoletnega ali polnoletnega dijaka.
Zadnji noveli zakonov sta določali, da polnoletni dijak svojo odsotnost od pouka opravičuje sam, za mladoletnega dijaka pa to storijo starši. V predlaganih novelah zakonov pa se izenačuje obravnavo vseh dijakov v zvezi z njihovo odsotnostjo od pouka, kar pomeni, da se bodo šola in tudi starši polnoletnega dijaka v primeru odsotnosti medsebojno obveščali tudi po doseženi polnoletnosti, so sporočili z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.
Tudi na področju vzgojnega delovanja je predvidena sprememba, ki bo določala, da šola obravnava dijaka po doseženi polnoletnosti enako, kot ga je obravnavala do njegove polnoletnosti, kar pomeni, da tudi v postopku vzgojnega ukrepanja zoper polnoletnega dijaka sodelujejo starši.
Poleg tega je bilo po dosedanji ureditvi določeno, da se dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku, če s svojim ravnanjem ogroža svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oseb. Z novo spremembo zakonov pa bo dana možnost, da učitelj lahko dijaku prepove prisotnost pri določeni uri pouka tudi v primeru, ko dijak z neprimernim obnašanjem bistveno ovira izvajanje pouka, kar do sedaj ni bilo predvideno z zakonom.
To pomeni, da učitelj dijaku lahko prepove prisotnost pri pouku ne le v primeru, če gre za ogrožanje njegovega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih oseb, ampak tudi, če kljub opozorilu učitelja, da naj preneha z motenjem pouka, s tem nadaljuje.
Na predlog šol pa je v novelah zakonov tudi predvideno, da šola lahko dijaka izključi iz šole, če se mu izreče četrti ukor. S to spremembo je ministrstvo prisluhnilo šolam, ki so opozorile, da so z ukinitvijo stopnjevanja vzgojnih ukrepov v sedaj veljavni ureditvi vzgojni ukrepi izgubili na pomenu in učinku.
Z izenačevanjem obravnave mladoletnih in polnoletnih dijakov se v predvidenih novelah zakonov ureja tudi pravica staršev polnoletnih dijakov, da jim šola razkrije osebne podatke njihovih polnoletnih otrok v zvezi z izobraževanjem zaradi izvrševanja njihove zakonske dolžnosti preživljanja otrok v času izobraževanja. Po zakonu, ki ureja družinska razmerja, so namreč starši dolžni preživljati polnoletnega otroka, če se ta izobražuje, do 26. leta.
Z novelo zakona o gimnazijah se želi tudi omogočiti vpis učencem osnovne šole v strokovni del izobraževalnega programa umetniške gimnazije glasbene in plesne smeri še pred zaključkom osnovne šole. Učenci se bodo lahko na podlagi opravljenega preizkusa znanja in nadarjenosti vpisali v navedeni del izobraževalnega programa in opravljali samo strokovne predmete programa. To bo omogočilo nadaljevanje izobraževanja glasbeno in plesno nadarjenih učencev, ki so še pred zaključkom osnovnošolskega izobraževanja zaključili glasbeno šolo.
Z vpisom v strokovni del programa umetniške gimnazije bo učenec pridobil pravico do bivanja v dijaškem domu in subvencioniranega prevoza. Predloge na predlagani noveli zakonov preko portala E-demokracija zbirajo do 6. maja.
