"Človek z besedo stopa v stik z drugimi in soustvarja družbeno realnost," je dejala podpredsednica DZ Tina Heferle, ki je zbrane nagovorila v imenu predsednika DZ Dejana Židana. Svoboda govora je po njenem opozorilu ena od najpomembnejših človekovih pravic, ni pa absolutna. Posameznik se mora zavedati odgovornosti in dolžnosti, ko uporablja to človekovo pravico, je opozorila.
Pri uporabi interneta se moramo po njenih besedah vsi zavedati, da imajo objavljene besede v javnem prostoru lahko tudi kazenske sankcije. Kot družba pa se moramo zavedati ničelne tolerance do vseh oblik sovražnega govora.
Državna sekretarka na ministrstvu za pravosodje Dominika Švarc Pipan je mlade pozvala k aktivnosti. "Ne pustite, da zavlada apatija," je dejala. Tudi stališče, ki je drugačno od sogovornikovega, je treba po njenih besedah izražati na strpen način. Sovraštvo se rodi iz besed, je posvarila.
S podpredsednico DZ in državno sekretarko se je strinjal tudi direktor uprave kriminalistične policije Boštjan Lindav. Po njegovem mnenju je treba zvišati kulturo dialoga. Če se o tej tematiki pogovarjajo mladi, je to po njegovih besedah zelo pohvalno.
Po opozorilu vodje oddelka za kazenske zadeve na vrhovnem državnem tožilstvu Andreja Ferlinca ne sme prevladati stališče, da sovražnega govora ne uporabljamo le zato, ker se bojimo kazenskih sankcij. Sovražni govor po njegovih besedah jemlje dostojanstvo ne le tistemu, proti kateremu je uperjen. Dostojanstvo namreč jemlje tudi tistemu, ki ga uporablja. "Je spričevalo, kakšen človek je," je izpostavil.
Še tako različna mnenja po njegovem opozorilu ne smejo biti vzrok za sovražni govor. Do sogovornika moramo ravnati spoštljivo in brez pozivanja k nasilju, je dejal.
Ob vprašanju podpredsednika dijaške organizacije Kristijana Briškega, ki je okroglo mizo povezoval, o pregonu sovražnega govora, pa je spomnil na 297. člen ustave. V skladu z njim se tisti, ki javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali kateri koli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno tako, da lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, kaznuje z zaporom do dveh let.
