K pogajanjem o vrsti vprašanj so se vlada in sindikati zavezali s stavkovnimi sporazumi in dogovorom o plačah, ki so jih podpisali 3. decembra lani. Na krovni ravni, kjer so k sodelovanju povabljeni vsi reprezentativni sindikati, so se doslej sestali dvakrat. Za zdaj še ni šlo za pogajanja, ampak za sestanka o tem, kako naj bi ta v nadaljevanju sploh potekala.
Tako je pripravljen predlog časovnice, v kateri bodo določili, kdaj in na kakšen način se bodo pogajali o posameznih vprašanjih. S tem naj bi v pogajanja vnesli več reda in preglednosti, saj bi bilo jasno določeno, katero vprašanje je na vrsti in ne bi skakali s teme na temo. Časovnico, na katero so sindikati že poslali svoje pripombe, naj bi v ponedeljek dokončno uskladili in potrdili.
Med prvimi temami bo predvidoma višina regresa za letošnji dopust. Tega zaposleni v javnem sektorju dobijo junija z majsko plačo. Če do takrat ne bi bilo drugačnega dogovora, bi javnim uslužbencem pripadel regres v višini minimalne plače. A so v Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije, ki jo vodi Branimir Štrukelj, na vlado že naslovili pogajalski predlog za določitev višjega regresa.
Za javne uslužbence, ki prejemajo osnovno plačo, ki ustreza 18. ali nižjemu plačnemu razredu, za letošnje leto predlagajo regres v višini 1300 evrov bruto. Tisti od 19. do vključno 26. plačnega razreda bi prejeli 1200 evrov bruto. Zaposleni v višjih plačnih razredih pa bi dobili regres v višini 1000 evrov bruto. V drugi pogajalski skupini sindikatov, ki jo vodi Jakob Počivavšek, predlogu konfederacije ne nasprotujejo, je pa iz te skupine slišati, da to ne more biti način za reševanje problematike najnižjih plač. Vlada bo svoje izhodišče predvidoma določila v tem tednu.
Na zadnji seji pa je vlada že sprejela izhodišča za pogajanja o ureditvi povračil stroškov prevoza na delo in z dela. Za potne stroške se v javnem sektorju letno nameni približno 133 milijonov evrov in po zagotovilih z vladne strani bi ostali znotraj obstoječe mase sredstev, saj cilj ni varčevanje.
Ambicija vlade je namreč, da bi vse zaposlene postavili v enak položaj, odpravili nejasnosti in ureditev poenostavili, saj bi po vladnem predlogu kot edini kriterij upoštevali razdaljo do delovnega mesta. Vlada predlaga kilometrino v višini devetih odstotkov cene neosvinčenega (95-oktanskega) bencina. Ta bi bila podlaga za obračun potnih stroškov za vse javne uslužbence, ne glede na možnost uporabe javnih prevoznih sredstev, bi pa ohranili vstopni pogoj, da je delovno mesto od doma zaposlenega oddaljeno vsaj dva kilometra.
Še en trd oreh, ki čaka vlado in sindikate, je odpravljanje morebitnih neupravičenih razlik v sistemih napredovanja med in znotraj dejavnosti. V različnih delih javnega sektorja veljajo namreč različni pogoji napredovanja, ponekod, recimo v šolstvu, sociali in kulturi, lahko zaposleni napredujejo tudi v nazivih.
Ali bodo dejansko pristopili k spremembam, bo odvisno tudi od analize kariernega napredovanja javnih uslužbencev, ki jo bo pripravila medresorska delovna skupina pod vodstvom Petra Pogačarja. Usmeritev za njeno delo pa bo dispozicija, ki naj bi jo predvidoma prav tako uskladili v ponedeljek.
Kako bo s spremembami zakonov o sistemu plač v javnem sektorju in o javnih uslužbencih, k čemur so se vlada in sindikati prav tako zavezali z decembrskim dogovorom, pa naj bi bilo bolj jasno pred poletjem. V prvi fazi naj bi namreč vladna in sindikalna stran najprej izmenjali poglede, kje ena in druga strani vidita potrebo po spremembah in možne rešitve, šele nato bi prišli do vsebinskega predloga, o katerem bi se usklajevali.
Pogajanja so ob tem predvidena še o nekaterih drugih vprašanjih, vlada pa se ob tem sooča tudi z zahtevami posameznih poklicev. Nezadovoljni so zdravniki, ki zahtevajo izstop iz enotnega plačnega sistema, pa tudi policisti, ki z vlado različno razumejo določene točke stavkovnega sporazuma, ki so ga podpisali decembra. Zato so na vlado naslovili zahtevo, da svoje zastopnike pri dialogu z njimi zamenja. Vladna stran očitke zavrača, o zamenjavi svojih predstavnikov v pogajanjih s policisti pa naj za zdaj ne bi razmišljala.
Zapleta pa se tudi pri pripravi analize vrednotenja delovnih mest za zaposlene v javni upravi s posebnimi pooblastili (uniformirani poklici), rezultate katere naj bi nato upoštevali pri določanju plač tem poklicem. Vlada in policisti so se o izvedbi analize dogovorili s stavkovnim sporazumom, vlada je nato objavila javno naročilo za izvedbo analize, vendar pa nanj ni prispela nobena prijava. Zato bodo morali javno naročilo ponoviti.
