Svetovni dan zavedanja o avtizmu, ki ga zaznamujemo danes, je čas, ki ga po vsem svetu posvetijo tematiki avtizma, je v nagovoru dejala predsednica Zveze nevladnih organizacij za avtizem Sandra Bohinec Gorjak. Takrat pozivajo voditelje, naj uresničujejo ustavne pravice oseb z avtizmom do vključenosti v izobraževalni, zdravstveni in socialni sistem ter da podprejo integracijo oseb z avtizmom v družbo.
Opozorila je, da pojavnost spektroavtistične motnje v Sloveniji in po svetu strmo narašča. Še v letu 2015 naj bi imel takšno motnjo eden od 10 dečkov in ena od 50 deklic. Glede na trend v zadnjih letih pa naj bi bil leta 2025 vsak drugi deček in vsaka deseta deklica v spektru avtističnih motenj. V Sloveniji sicer natančnih podatkov o pojavnosti avtizma ni, saj je pristojne institucije še ne merijo. So pa številke po besedah Bohinec Gorjakove zelo visoke.
Zaradi strmega porasta tovrstnih motenj je nujno, da na sistemskih ravneh začnemo še bolj sistematično, strokovno, učinkovito in uspešno urejati področje avtizma, je poudarila. Zavzela se je, da bi več pozornosti namenili ureditvi ustreznih terapevtskih programov, enakopravnega vključevanja otrok in mladostnikov z avtizmom v šolski sistem, socialnega vključevanja oseb z avtizmom ter programov preventive in osveščanja o avtizmu.
Osebe z avtizmom in njihove družine se sicer srečujejo s številnimi izzivi na zdravstvenem, šolskem in socialnem področju, je opomnila. Tako se težje zaposlijo, zaradi pomanjkljivega razumevanja njihovih posebnosti imajo težave tudi v šolskem okolju. Na področju zdravstva je sicer nastal zakon o celostni zgodnji obravnavi, vendar pa centri za zgodnjo obravnavo, v katerih naj bi osebe z avtizmom obravnavali, po besedah Bohinec Gorjakove še niso popolnjeni, kadri pa niso ustrezno strokovno usposobljeni.
Zbrane je pozdravil tudi varuh človekovih pravic Peter Svetina, ki je izpostavil, da se je vedno znova izziv srečevati z drugačnostjo. Kot je poudaril, pa ne sprejema ničesar, kar bi tem ljudem kršilo njihove temeljne človekove pravice.
Pravice do šolanja, zaposlitve in do osebnega asistenta ljudje z avtizmom morajo imeti, sicer njihovo bivanje ni enakopravno, je dejal. Kot je zagotovil, varuh človekovih pravic na to neprestano opozarja in bo tako ravnal tudi v prihodnje.
O težavah oseb z avtizmom in rešitvah zanje so strokovnjaki in tudi osebe z avtizmom sicer spregovorili tudi na okroglih mizah, ki so sledile uvodnemu delu današnje konference.
V razpravi o zdravstvu so med drugim izpostavili pomen vlaganja v obdobje otroštva oseb z avtizmom. Kot je poudarila Agata Zupančič z ministrstva za zdravje, je to namreč pomembno za prihodnjo kakovost življenja celotne družbe.
Pri okrogli mizi o izobraževanju je sodeloval tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Poudaril je, da na ministrstvu že dlje časa izvajajo ukrepe v dobrobit otrok s posebnimi potrebami. Korak k boljši, drugačni in nadgrajeni obravnavi je po njegovih besedah tudi razpis za 200 delovnih mest asistentov otrok s posebnimi potrebami. V načrtu je tudi 10 strokovnih centrov za otroke s posebnimi potrebami, od katerih bi bil eden posebej namenjen osebam z avtizmom.
Obiskovalci so lahko prisluhnili tudi pravnim in psihološkim vidikom obravnave oseb z avtizmom. V sklepnem delu konference pa so svoje izkušnje predstavile še osebe z avtizmom same in njihovi starši. Z vztrajnostjo in kljub motnji so nekateri dosegli tudi zavidljivo raven izobrazbe, se uspešno zaposlili, uspešno pa razvijajo tudi svoje druge talente.
