Za ukinitev premikanja ure je danes glasovalo 410 evropskih poslancev, 192 jih je bilo proti, 51 vzdržanih.
Končno besedo pri tem, kateri čas bodo uporabljale, bodo imele države članice. Tiste, ki se bodo odločile za poletni čas, bodo uro zadnjič premaknile zadnjo nedeljo v marcu leta 2021, tiste, ki bodo imele zimski čas, pa zadnjo nedeljo v oktobru leta 2021.
Države morajo Evropsko komisijo o svoji izbiri obvestiti do 1. aprila 2020.
Evropski parlament poziva države članice in Evropsko komisijo k usklajevanju glede uporabe zimskega ali poletnega časa, da bi zagotovili, da ne bo motenj na notranjem trgu.
Slovenska vlada je konec novembra lani sporočila, da načeloma podpira predlog direktive za ukinitev premikanja ure, vendar le pod pogojem, da se na ravni EU zagotovi mehanizem in ustrezen rok za koordiniran prehod na usklajen čas.
Na ministrstvu za infrastrukturo pa so za STA danes pojasnili, da je v Sloveniji standardni čas centralno evropski čas, ki ustreza zimskemu času. "V primeru ukinitve sezonskega premikanja ure na poletni čas, bo v Sloveniji skozi celo leto obveljal standardni zimski čas. Te odločitve ni sprejelo ministrstvo, tako je v Sloveniji stanje na podlagi zakona o računanju časa," so dodali.
Sporočili so še, da so na sosednje države, kjer imajo določen enak standardni čas kot v Sloveniji, naslovili vprašanja v zvezi z morebitnimi spremembami standardnega časa, vendar doslej še niso dobili informacije, da katera namerava spremeniti svoj standardni čas. Širše posvetovanje je predvideno tudi na ravni EU, vendar še ni jasno, kdaj bo do njega prišlo.
Če bi iz posvetovanja v EU in s sosednjimi državami članicami kazalo, da bi bila potrebna sprememba standardnega časa, bo vlada izvedla potrebna posvetovanja o podpori za tako spremembo. Glede omenjene teme so tudi v neposrednem stiku s hrvaškim ministrstvom za morje, promet in infrastrukturo, usklajujejo pa se tudi preko evropskih institucij, so še pojasnili na ministrstvu.
Lansko javno posvetovanje je sicer pokazalo, da so Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Tudi Portugalci, Ciprčani in Poljaki so se večinsko izrekli za poletni čas, Finci, Danci in Nizozemci pa za zimskega.
Če bi komisija ugotovila, da bi predvidena uporaba enega ali drugega časa znatno in trajno ovirala delovanje notranjega trga, lahko predlaga preložitev začetka veljavnosti direktive za največ 12 mesecev, piše v besedilu, ki ga je danes sprejel Evropski parlament.
Poslanec Igor Šoltes (Zeleni) je v razpravi v Evropskem parlamentu podprl odpravo premikanja ure, a hkrati opozoril, da moramo oceniti tudi vse posledice te spremembe, ki bodo gotovo nastale na številnih sektorjih. Za to pa je potreben ustrezen časoven okvir za prilagoditve in usklajevanje med državami. "Storiti moramo vse, da ne pride do zmešnjave na evropskem notranjem trgu in da to izpeljemo trezno in premišljeno," je poudaril.
Evropska komisija je lani predlagala, da vse članice unije ukinejo premikanje ure dvakrat na leto, pri čemer bi bil zadnji obvezni premik ure na poletni čas 31. marca letos, na zimski pa 27. oktobra. Pristojni odbor evropskega parlamenta je v začetku meseca predlagal preložitev roka za zadnji premik ure za dve leti, na leto 2021.
Članice EU, ki so sicer razvrščene v tri različne časovne pasove, so v zadnjem stoletju uvedle poletni čas, da bi prihranile energijo, predvsem v času vojne ali med naftno krizo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. EU je od leta 1980 postopoma sprejemala zakonodajo, s katero je odpravila različne časovne razporede nacionalnega premikanja ure.
V današnjem času je namen premikanja ure veliko manj pomemben, saj so študije pokazale, da so prihranki energije zanemarljivi, državljani pa se vse bolj pritožujejo zaradi negativnih učinkov na zdravje.
