Vlada naj rešuje podnebne spremembe kot krizo globalnih razsežnosti, je prvi ukrep, ki so ga pripravili v gibanju in ga bodo v petek naslovili na vlado, parlamentarne stranke in druge relevantne skupine in posameznike. Izrekli so se za okolju prijazen razvoj, nova kakovostna delovna mesta, čistejše in ohranjeno okolje, prijaznejša mesta za ljudi ter polnovredno in lokalno prehrano.
Konkretno so izpostavili spodbujanje elektrarn v skupnostni lasti, stanovanjih zadrug s pasivno gradnjo, skupnostnih vrtov, somobilnosti in drugih kolektivnih praks. Za pripravo ukrepov naj vlada vzpostavil delovno skupino, sestavljeno iz vladnih in lokalnih odločevalcev, sindikatov, delodajalcev, okoljevarstvenikov, naravovarstvenikov in strokovnjakov, hkrati pa naj aktivira in vključuje tudi širšo javnost.
Druga točka, ki so jo oblikovali mladi, zahteva takojšnje ukrepe za ozelenitev proračuna ter pospešen prehod v pravično, brezogljično in krožno gospodarstvo. V tej luči terjajo zeleno davčno reformo, ukinitev okolju škodljivih subvencij ter zelene in družbeno smiselne naložbe.
Tretji zahtevani ukrep je ustanovitev delovne skupine, ki bo pripravila pravičen načrt zaprtja Teša in Premogovnika Velenje najkasneje do leta 2030 ter načrt prehoda regije v zeleno in socialno prihodnost. Med drugim predlagajo posebni sklad za pravični prehod, v katerega bi se med drugim stekal del sredstev, zbranih z višjimi okoljskimi in ogljičnimi davki podjetij, pa evropska sredstva za prehod v nizkoogljično družbo ter del prihodkov iz evropskega sistema za trgovanje z izpusti.
Zahtevajo tudi pospešen prehod na polnovredno, čim bolj lokalno in večnima rastlinsko prehrano ter ukrepe za sonaravnejše kmetijstvo. V ta namen bi mladi preusmerili subvencije iz živinoreje v pridelavo trajnostnih pridelkov rastlinskega izvora. Do leta 2030 bi ukinili industrijsko živinorejo v Sloveniji, živila pa bi obdavčili glede na njihov okoljski odtis. Prehrambene izdelke bi morali po mnenju gibanja označevati z informacijami glede vpliva njihove pridelave in izdelave na okolje.
Nenazadnje pa zahtevajo tudi 40-odstotno znižanje izpustov v prometu do leta 2040 glede na leto 2005. Ta cilj bi dosegli s spodbujanjem javnega prevoza, hoje, kolesarjenja, somobilnosti in drugih oblik trajnostne mobilnosti. Konkretneje omenjajo možnost znižanja števila parkirnih prostorov v središčih mest ter spremembo vračanja stroškov prevoza na delo.
Omenjene ukrepe je gibanje Mladi za podnebno pravičnost objavilo na spletnem družbenem omrežju Facebook. Tam so objavili tudi podrobnejša navodila za protest v Ljubljani, ki se bo začel pet pred poldnevom na Kongresnem trgu in se prek Prešernovega trga podal do Trga republike. Potencialnim udeležencem so sporočili, naj, če nameravajo na podnebnem štrajku piti ali se drogirati, izvajati nasilje ali smetiti, ostanejo doma.
Mladi bodo sicer imeli priložnost svoje zahteve neposredno predati predsedniku vlade Marjanu Šarcu, saj bo ta predstavnike gibanja sprejel ob 14. uri. Ob Šarcu bo z mladimi govoril tudi državni sekretar ministrstva za okolje in prostor ter kandidat za novega okoljskega ministra Simon Zajc.
V Sloveniji so podnebni štrajki napovedani v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Ormožu, Slovenskih Konjicah in Kamniku. Napovedi na spletnih družbenih omrežij kažejo, da bo najbolj množičen shod v prestolnici, na katerem udeležbo napoveduje več kot 2500 ljudi.
Po vsem svetu bodo sicer shodi potekali v več kot 1650 mestih v 105 državah, je danes na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisala pobudnica globalnega gibanja, mlada švedska aktivista Greta Thunberg.
Danes so sicer podporo mladim v njihovih zahtevah izrekli v društvu Gibanje TRS. Pred tem sta jih podprla že ministrstvo za okolje in prostor ter sindikat vzgoje in izobraževanja.
