Danes se je v Bohinju srečalo več kot 20 ravnateljev in vodstvenih delavcev sodelujočih šol ter predstavniki državnih ustanov za izobraževanje, ki so razpravljali o nadaljnjih aktivnostih Skupnosti šol Biosfernega območja Julijske Alpe. Vanjo je vključenih 38 osnovnih in podružničnih šol z več kot 7000 otroki, v kratkem pa naj bi se jim pridružili še center za šolske in obšolske dejavnosti s tega območja.
"Vemo, da se osveščanje začne pri otrocih. Če bi skušali spreminjati razmišljanja starejših, pravega učinka verjetno ne bi bilo. Zato je treba začeti pri otrocih v šolah in vrtcih. Tako lahko dosežemo, da se bo v njih razvil primeren odnos do narave, ki bo z njimi rasel in ga bodo prenašali tako na starejše kot tudi na svoje potomce," je prepričan direktor TNP Janez Rakar, povezovanja šol in TNP pa je vesel tudi bohinjski župan Jože Sodja.
Ravnateljica Osnovne šole dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica Mojca Rozman je pojasnila, da šole otroke o naravnih danostih najučinkoviteje poučujejo v povezovanju z lokalno skupnostjo in s sodelovanjem. Bohinjska šola in vrtec tako že vrsto let sodelujeta s TNP, pobude za povezavo z ostalimi šolami Biosfernega območja Julijskih Alp pa so sprejeli z odobravanjem.
"Na ta način se povezujemo šole, ki imamo ta skupni imenovalec, da živimo in delujemo na območju s čudovitimi naravnimi danostmi. Naša naloga je, da mlade poučimo, da bodo vse naravne danosti znali ohranjati za prihodnje rodove," je izpostavila in dodala, da so s skupnimi močmi, z medsebojno motivacijo in idejami šole še bolj učinkovite.
Vodja informacijsko-izobraževalne službe TNP Majda Odar je pojasnila, da je že v 80. letih prejšnjega stoletja Jaka Čop pripravljal prva predavanja za otroke po osnovnih šolah. V javnem zavodu TNP so nato njegovo delo nadaljevali in število otrok, vključenih v programe TNP, je eksponentno raslo. Pred desetimi leti je bilo letno v njihove programe vključenih okoli 1000 otrok, lani pa so že presegli številko 6000.
To pomeni, da je zanimanje za učenje o naravni in kulturni dediščini tudi s strani otrok veliko, je prepričana Odarjeva. Kot je izpostavila, je izobraževanje o tem zelo pomembno, saj bodo čez desetletja današnji otroci župani, ravnatelji, turistični delavci, nosilci razvoja in od njih bo odvisno doseganje ravnovesja med biotsko pestrostjo in trajnostnim razvojem.
TNP letos za skupnost šol že pripravlja vrsto aktivnosti, med njimi so animirani film, v katerem nastopajo drežniški kozel, krava cika in bovška ovca, delavnice in ekskurzije za otroke ter za učitelje. Poleti pripravljajo tabor za otroke v Trenti, vsaka od šol bo dobila visoko gredo za spodbujanje lokalne pridelave hrane, eno pomembnih orodij poučevanja pa bo tudi spletna izobraževalna aplikacija.
TNP in šole na območju Julijskih Alp se pri tem lahko zgledujejo po primerih dobrih praks povezovanja šol biosfernih območij Kozjansko in Obsotelje ter Kras. Kot je izpostavila generalna sekretarka Slovenske nacionalne komisije za Unesco Marjutka Hafner, si v Sloveniji prizadevajo, da bi vsako biosferno območje razvilo svojo lastno mrežo šol z ustreznimi programi.
