Udeležence je uvodoma nagovoril predsednik DZ Dejan Židan, ki je mlade spodbudil, naj se udeležijo evropskih volitev 26. maja. Tako bodo, je poudaril, preprečili to, kar se je zgodilo v Veliki Britaniji, ko so se volivci, med katerimi ni bilo veliko mladih, odločili za brexit. "S tem se je položaj mladih v EU poslabšal, poslabšal se je položaj Velike Britanije in EU kot celote," je prepričan.
Za STA je Židan še dejal, da morajo evropski poslanci med drugim resno jemati to, da si mladi želijo prostega šolanja kjerkoli v Evropi ter vključujoče ter solidarnostne in pravične Evrope brez meja. "EU nudi čudovite možnosti za blaginjo in osebni razvoj," je še poudaril in pri tem omenil program Erasmus+, na pomen katerega so v razpravi opozorili tudi mladi sami, saj da so zaradi njega tudi bolj zaposljivi.
Kot je dejal Gašper Pečar iz Slovenske demokratske mladine in Mladinskega sveta Slovenije, je program Erasmus+ "po vseh kazalnikih najuspešnejši program EU". Ob tem je spomnil na informacijo o predvidenem dvigu sredstev za program.
V razpravi so mladi med drugim opozorili, da njihovi vrstniki ne hodijo na volitve, ker menijo, da njihov glas ne šteje in da volitve ne prinašajo sprememb. Razlog za slabo politično angažiranost je tudi v razočaranju nad nacionalno politiko. Kot je dejal Kristijan Briški iz Dijaške organizacije Slovenije, v državnem zboru "prepogosto spremljamo le nesmiselne dvoboje med levico in desnico, manjka pa dialoga in vsebine". Velik problem vidi tudi v pomanjkanju državljanske vzgoje v šolah.
A pomembno je, da se mladi vključujejo v družbo in soodločajo o njej. Na volitve bodo mladi 26. maja po besedah predsednice Sindikata Mladi plus Tee Jarc šli. "Ker hočemo imeti glas pri tem, kako bo EU izgledala, ker želimo vplivati, ker nočemo, da o naši prihodnosti in sedanjosti odločajo predvsem starejši sivolasi moški na vodilnih položajih," je naštela razloge.
Predsednica Mladinskega sveta Slovenije Anja Fortuna je poudarila, da želijo biti večkrat vključeni v razprave o prihodnosti mladih, a je tudi povedala, da so bili aktivno vključeni v nastajanje nove strategije EU za mlade, iz katere sicer sicer upa, da bodo izšli tudi akcijski načrti.
Mladi so se v razpravi, ki sta jo vodila David Urankar in Nataša Briški, dotaknili tudi vprašanja elektronskih volitev, pri čemer so se strinjali, da to ne bo rešilo težav z volilno udeležbo. Na vprašanje, ali bi morale biti volitve obvezne, pa so ocenili, da je to nemogoče, ker živimo v demokratični družbi. Moderatorja sta ob tem sicer spomnila na belgijski sistem, kjer so volitve obvezne.
Mladi so v nadaljevanju razmišljali tudi o tem, v kakšni Evropi si želijo živeti. Kot je za STA dejal Andrej Hoivik iz Slovenske demokratske mladine, si želi živeti v svobodni Evropi, kjer ima vsak pravico do svojega mnenja, v varni Evropi, Evropi, ki je konkurenčna na globalnem nivoju in v Evropi priložnosti.
Javna tribuna je v DZ v sklopu projekta Zakaj na evropske volitve? potekala v sodelovanju z Mladinskim svetom Slovenije, Študentsko organizacijo Slovenije, Dijaško organizacijo Slovenije, Mladinsko mrežo MaMa, Sindikatom Mladi plus in pisarno Evropskega parlamenta v Sloveniji.
