Predsednica zveze društev pedagoških delavcev Klara Skubic Ermenc je na današnji novinarski konferenci pojasnila, da ob aktualnih polemikah o stanju v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji na zvezi skupaj z oddelkom za pedagogiko in andragogiko filozofske fakultete opozarjajo, da je šolski prostor v Sloveniji že več let poligon za uveljavljanje parcialnih sistemskih sprememb in posegov brez argumentiranih razprav.
"Kakor se je posamezni ministrski ekipi zazdelo, smo bili priča posegom v šolski sistem, brez premisleka, kako posamezne spremembe vplivajo na njegovo celovito stabilnost in strokovno koherentnost. Tako smo bili deležni sprememb na področjih učne diferenciacije, izbirnosti, notranjega in opisnega ocenjevanja znanja, nacionalnih preizkusov znanja, učnih gradiv, učnih načrtov," je dejala.
Kot je poudarila, vse bolj očitno postaja, da pri vzgoji in izobraževanju manjka strateška vizija o tem, kaj pravzaprav sploh želimo od osnovne šole kot ključne splošnoizobraževalne ustanove.
Zato je resen in celovit spoprijem s šolskimi sistemskimi rešitvami danes po njenih besedah izjemno pomemben, saj z njimi nihče več ne more biti zadovoljen, ne starši, ne učitelji in ne šolski strokovnjaki.
Čeprav bo šolska politika poskrbela za novo belo knjigo, je glede na izkušnje s prejšnjo upravičena bojazen, da bo tudi tokrat nastal papirnati tiger, ki bo trenutni šolski politiki omogočil, da brez posebnih pretresov in iskanja rešitev preživi do naslednjih volitev, je zaključila Skubic Ermenčeva.
Damijan Štefanc z oddelka za pedagogiko filozofske fakultete je prepričan, da gre za šolsko politiko, ki deluje po načelu "menjavanja opek v zidu", kar pomeni, da se vsake toliko časa posamično sistemsko rešitev iz tega zida vzame in se jo nadomesti z nečim drugim, pri čemer ni čisto jasno, kako bo to vplivalo na stabilnost celote. Opozoril je še, da so pred slabim desetletjem, ko je začela nastajati bela knjiga, pričakovali, da se bo odprl prostor za širšo strokovno in javno razpravo, kar se po njegovem mnenju ni zgodilo oziroma je ministrska ekipa temu namenila le kratek čas.
Zdaj, ko se napoveduje priprava nove bele knjige, pa je po mnenju sogovornikov čas za premislek o celovitih sistemskih problemih in rešitvah na celotni vzgojno-izobraževalni vertikali, in to tako z vidika zastavljenih ciljev, pravičnosti in kakovosti sistema javne šole ter učiteljev, ki to kakovost zagotavljajo.
S tem se strinjata tudi Zdenko Kodelja s Pedagoškega inštituta in Edvard Protner z oddelka za pedagogiko na mariborski filozofski fakulteti. Oba sta izpostavila pomen peticije staršev o potrebnih spremembah v šolstvu ter izrazila upanje, da bo peticija pripeljala do široke in resne polemike o tem, kakšno šolsko politiko želimo.
Njihovim prizadevanjem se pridružujejo tudi dekan ljubljanske filozofske fakultete Roman Kuhar, oddelek za pedagogiko mariborske filozofske fakultete, Pedagoški inštitut in Učiteljsko združenje Slovenije.
