Zveza srednjih šol in dijaških domov Slovenije je bila namreč v današnjem odprtem pismu kritična do novega načina določanja in evidentiranja delovne obveznosti učiteljev, ki je bil uveden na zahtevo računskega sodišča. Sistem je neživljenjski, v več delih nesmiseln in nedorečen, so zapisali. Menijo, da so bile šole o uvajanju sprememb preslabo obveščene in da spremembe za ravnatelje predstavljajo ogromno količino dodatnega administrativnega dela. S spremembami se šole spreminjajo "v prostor, ki ni več namenjen spodbudnemu učnemu okolju, skrbi za izobrazbo in vzgojo otrok, temveč za gradnjo fiktivnih časovnih stebrov, preštevanju ur, minut in sekund", so zapisali.
Na direktoratu za srednje in višje šolstvo ter izobraževanje ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (MIZS) na očitke odgovarjajo, da je nov način določanja in evidentiranja delovne obveznosti učiteljev posledica zahtev računskega sodišča ter dogovora po pogajanjih ministrstva s sindikati s področja izobraževanja. Dogovoru so namreč sledile spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe za področje vzgoje in izobraževanja.
Na direktoratu priznavajo, da se je na podlagi poskusnega uvajanja sprememb in ankete, izvedene med učitelji, ob koncu izteka mandata prejšnje vlade pokazalo, da bodo potrebne nekatere spremembe kolektivne pogodbe. Te so bile tudi pripravljene, a ministrstvu ni uspelo začeti pogajanj s šolskim sindikatom Sviz, saj je vlada opravljala le tekoče posle, med katere pa spreminjanje kolektivne pogodbe po mnenju ministrstva ne sodi. V času, odkar imamo novo vlado, pa je bila prioriteta razrešitev stavkovnih zahtev v zvezi z dvigom plačnih razredov delovnih mest, pravijo.
Za razvrstitev delovne obveznosti učiteljev v tri stebre, do katere je kritična zveza, na direktoratu pravijo, da zgolj sledi zahtevam računskega sodišča. Pri tem se tudi "ni mogoče strinjati z očitkom, da je ministrstvo preložilo urejanje delovnega časa in s tem zahtevo računskega sodišča na ravnatelje, saj so spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe dela in naloge učitelja podrobno opredelile in jih umestile v posamezne stebre, dolžnost ravnatelja kot delodajalca pa je le, da opredeli časovni obseg teh nalog in jih razporedi med posamezne učitelje".
Na očitke, da so bile šole o spremembah slabo obveščene, odgovarjajo, da vse od nastopa nove vlade vsa odprta vprašanja intenzivno usklajujejo s Svizom, ministrstvo pa je na spletni strani tudi objavilo odgovore na nekatera najbolj pereča vprašanja šol. Šolam je poslalo tudi okrožnico, kako izplačevati nadomeščanja.
O tem, da nov sistem ne upošteva razlik med osnovnimi in srednjimi šolami, pa pravijo, da tudi zakon ne ločuje med vsebino delovne obveznosti učiteljev osnovnih in srednjih šol. Kljub temu so bile pri spremembah kolektivne pogodbe določene posebnosti upoštevane, dodajajo.
