EDUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

6.2.2019

Na odboru DZ za izobraževanje pozivi za več sredstev za raziskovanje in športno infrastrukturo

Ljubljana, 05. februarja (STA) - Na odboru DZ za izobraževanje, ki se je seznanil s predlogom rebalansa državnega proračuna za letos, je bilo kljub predvidenemu dvigu sredstev za znanost in raziskovanje slišati pozive k še večjemu zvišanju in tudi stabilnemu načinu financiranja tega področja. Več poslancev je izpostavilo tudi potrebo po sredstvih za športno infrastrukturo.

Kot je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Jernej Štromajer, se s predlogom rebalansa proračuna sredstva za to področje povečujejo za 129 milijonov evrov glede na že sprejeti finančni načrt in znašajo 1,96 milijarde evrov. Ministrstvo je po Štromajerjevih navedbah pri pripravi rebalansa izhajalo iz prioritet in zavez v koalicijski pogodbi ter zavez vlade sindikatom, da bo zagotovila sredstva za zvišanje plač javnih uslužbencev.

Med vladnimi prioritetami je Štromajer izpostavil področje znanosti in informacijske družbe, za katerega se namenja 268,6 milijona evrov, kar je 24,7 milijona evrov več v primerjavi s sprejetim finančnim načrtom. Večina sredstev ministrstva, in sicer 86 odstotkov, je namenjena za področje izobraževanja in športa. Med novostmi v prihodnjem šolskem letu je državni sekretar med drugim omenil sofinanciranje razvojnih oddelkov v vrtcih in nakup učnih gradiv tudi za učence 2. razreda osnovne šole.

Štromajer verjame, da bi si vsi resorji želeli več denarja, ocenjuje pa, da so znotraj omejitev uspeli zagotoviti zadosten dvig v tem obdobju. Na očitke nekaterih poslancev in pozive k dopolnilom pa je odgovoril, da proračun sprejemajo poslanci, in ne posamezno ministrstvo.

Poslanec Levice Miha Kordiš je denimo prepričan, da predviden dvig sredstev za znanost in raziskovanje ni dovolj, saj bi po opozorilih znanstvenikov potrebovali vsaj še dodatnih 25 milijonov evrov, za kar se bodo zavzeli z dopolnilom.

Marko Koprivc (SD), ki je povišanje sredstev za znanost in raziskovanje označil za zelo pomembno, se je strinjal, da bi se lahko sredstva še bolj zvišala, a je opozoril, da je treba ostati v danih okvirjih. Kordiš pa je prepričan, da bi dodatna sredstva lahko zagotovili ali na prihodkovni strani, denimo z dvigom obdavčitve kapitala, ali pa na odhodkovni strani, denimo z ukinitvijo nabave oklepnikov.

Pri tem po Kordiševih navedbah ni problematična samo višina sredstev za razvoj in raziskave, ampak tudi način financiranja, ki da javnim raziskovalnim organizacijam ne zagotavlja stabilnega vira financiranja, zato raziskovalci delujejo v negotovosti. Na nestabilno financiranje raziskovalne dejavnosti, ki se financira preko eno- ali dveletnih projektov, je opozorila tudi Jelka Godec (SDS).

Kot je napovedal Štromajer, bodo v kratkem pripravili novelo zakona o razvojni in raziskovalni dejavnosti, s katero bodo to področje bolje uredili.

Odzval se je tudi na opozorila o odhodih raziskovalcev in mladih iz Slovenije. Meni, da bo dvig plač za raziskovalce in zaposlene na univerzah pozitivno vplival na reševanje problematike bega možganov, da bodo k temu pripomogla tudi večja vlaganja v raziskave in razvoj in da bodo potrebni ukrepi tudi na drugih področjih.

Poslanci so v razpravi opozorili, da bo veliko dodatnih sredstev namenjenih za višje plače zaposlenih, nekateri so ob tem omenili tudi na ponekod že zvišane cene vrtcev. Ljudmila Novak (NSi) in Marko Bandelli (SAB) pa sta izpostavila tudi težave, s katerimi se zaradi višjih plač v javnem sektorju srečujejo občine.

Na vprašanje Novakove, ali bo država sofinancirala investicije v vrtce, ki jih občine same ne zmorejo, pa je Štromajer odgovoril, da so predlagali, da bi se v proračunu zagotovila tudi sredstva za investicije, a pri tem niso uspeli.

Štromajer je Novakovi tudi zagotovil, da je znotraj proračunskih postavk za osnovne šole zagotovljenih dovolj sredstev za zakonske obveznosti, če bo prišlo do spremembe zakonodaje pri financiranju javnega programa v zasebnih osnovnih šolah.

Več poslancev je pozvalo tudi k več sredstvom za športno infrastrukturo. Po Štromajerjevih navedbah bodo namreč od 20,2 milijona evrov sredstev za šport za sofinanciranje investicij v športno infrastrukturo namenili 3,3 milijona evrov. V marcu bodo pripravili razpis za izgradnjo razsvetljave nepokritih objektov in novogradnje posameznih športnih dvoran, je pojasnil.

Tomaž Lisec (SDS) je ob tem opozoril na iztrošeno športno infrastrukturo, ki ponekod ne omogoča več zasledovanja cilja "šport za vse v varnem okolju". Nekateri so opozorili tudi, da ponekod šolski centri nimajo športnih dvoran, tudi Branislav Rajić (SMC) je omenil, da ponekod primanjkuje ustreznih prostorov za telovadbo, zato zavodi najemajo dvorane.

Obravnavo predloga rebalansa državnega proračuna so zainteresirana delovna telesa DZ začela danes in bodo z njo nadaljevala v prihodnjih dneh. Glasovanje o predlogu je pričakovati na redni februarski seji DZ, ki se bo začela 4. marca.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar