Zaira Vidau je na predstavitvi rezultatov projekta Eduka2 Inštituta za narodnostna vprašanja povedala, da ima projekt tri sklope. Prvi se nanaša na pripravo učnih gradiv oziroma oblikovanje strateškega dokumenta skupnih modelov poučevanja s smernicami, skupnimi metodami in skupnimi vsebinami o različnih temah in vidikih, ki zadevajo življenje v obmejnem prostoru.
"Gre za spoznavanje naravnih, kulturnih, jezikovnih in okoljskih vidikov programskega območja, ki se bodo izvajala v okviru čezmejne didaktike s srečanji med dijaki, čezmejnimi razredi in podobno," je dejala. Ob tem so pripravili tudi antologije o manjšinski literaturi in literaturi obmejnega območja.
Obstaja še specifično gradivo o poučevanju manjšinskih regionalnih jezikov: slovenščine v Italiji in italijanščine v Sloveniji ter furlanskega jezika v Italiji. V igri so tudi inovativne didaktične metode za poučevanje italijanščine in slovenščine kot sosedskih jezikov za otroke, pripadnikov večinskih narodov.
Drugi sklop dejavnosti se po njenih besedah nanaša na izobraževanje učiteljev, ki bodo prenašali modele poučevanja v šolsko in univerzitetno okolje.
Tretji rezultat oz. sklop projekta, ki se financira v okviru Programa sodelovanja Interreg Italija-Slovenija 2014-2020 s sredstvi evropskega regionalnega sklada, se po navedbah vodje projekta nanaša na pripravo skupnega strateškega dokumenta med univerzami in zainteresiranimi stranmi za lažje upravljanje upravnih postopkov priznavanja poklicnih kvalifikacij in nazivov za čezmejne študente in diplomante, ki bivajo na eni strani meje, a se izobražujejo na drugi strani meje. Nato se vrnejo v svoje izvorno okolje, kjer se tudi zaposlijo in imajo opravka s priznavanjem poklicnih kvalifikacij in nazivov.
Učno gradivo in tudi izobraževanje bo v kratkem dostopno tudi na spletnem portalu www.eduka2.eu, je še dodala.
V projekt je sicer vključenih več kot 30 šol na obeh straneh meje, na projektu pa dela okoli 60 raziskovalcev in učiteljev, ki so razdeljeni v različne delovne skupine. Odziv med učitelji in šolarji glede izvajanja projekta je bil po njenih besedah zelo dober.
Čezmejni študentje so po mnenju Maje Mezgec pojav, ki je tipičen za obmejna območja. Da se študenti odločajo za čezmejni študij, je več razlogov: geografska bližina, obvladanje obeh jezikov, poznavanje obeh sistemov. Vse to omogoča, da se študent lažje odloči, na kateri strani meje bo študiral in na kateri se zaposlil, je dejala Mezgečeva.
Projekt, ki se je začel septembra 2017 in se bo končal aprila letos, ima šest partnerjev, vodilni je Sloris (Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta). Načrtovane aktivnosti potekajo v italijanskih občinah Trst, Gorica, Videm in Benetke, v Sloveniji pa v Obalno-kraški, Osrednjeslovenski in Goriški regiji. Skupni stroški projekta znašajo 775.500 evrov.
