Na odboru DZ za infrastrukturo, okolje in prostor so se danes seznanili s poročilom o izvajanju resolucije o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za leto 2017. V resoluciji je bilo po besedah državne sekretarke za leto 2017 zastavljeno, da ne bi smeli dopustiti, da bi v prometnih nesrečah umrli več kot 102 osebi.
Slovenske ceste so v letu 2017 zahtevale življenja 104 ljudi. Glede na to, da je bilo še leto pred tem žrtev 130, je mogoče sklepati, da se varnost kljub vsemu izboljšuje. Zlasti je to v omenjenem letu po njenih besedah veljalo za jesenske mesece. Izboljšanje je najbolj izstopalo pri pešcih, voznikih osebnih avtomobilov in kolesarjih. Najpogostejši vzrok prometnih nesreč ostaja neprilagojena hitrost, s katero pa je pogosto povezana tudi vožnja pod vplivom alkohola, je povedala.
Glede na ugotovitve poročila je Mauhlerjeva izpostavila potrebo po sistemskih premikih za izboljšanje prometne varnosti, ki bi dolgoročno uravnotežili to področje, ne glede na gospodarske, družbene in politične vplive.
Med takšnimi ukrepi je navedla uvedbo prometne vzgoje v šolski program, umestitev zdravja kot integralnega dela prometne varnosti, krepitev sistemskega upravljanja nevarnih cestnih odsekov in priprava načrta sanacij t. i. črnih točk na slovenskih cestah. Na ministrstvu prav tako apelirajo na povečanje števila policistov na cestah in števila radarjev.
Kot je še povedala državna sekretarka je bil za leto 2018 zastavljen cilj, da na cestah ne bi umrlo več kot 96 oseb. Po trenutnih, še neuradnih podatkih je bilo lani smrtnih žrtev 91.
Direktor agencije za varnost prometa Igor Velov je dodal, da je Slovenija v letu 2018 sodila v prvo polovico držav EU po prometni varnosti. Evropske države pa so v svetovnem merilu že tako najvarnejše, je dodal.
Članice in člani odbora za infrastrukturo so z nekaterimi dopolnili potrdili tudi člene predloga resolucije o programu varstva in razvoja Parka Škocjanske jame za obdobje 2019 do 2023.
