V preteklih dneh je skupina študentov fakultete za arhitekturo opozorila na izkoriščanje v projektantskih podjetjih, ki jih pogosto vodijo zaposleni na fakulteti, in poudarila, da je to edina možnost za pridobivanje zahtevanih referenc in izkušenj, ki so nujno potrebne za zaposlitev po končanem študiju, je danes v sporočilu za javnost pojasnila Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU). Vsako takšno izkoriščanje študentov je po njihovem mnenju nedopustno, študentsko delo mora biti legalno, prostovoljno in dostojno plačano.
Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je v sporočilu za javnost obsodilo vsakršno obliko izkoriščanja študentov, še zlasti, ko gre za preplet izvajanja javne službe na področju visokega šolstva ter zasebnih interesov posameznih visokošolskih učiteljev.
Na ministrstvu za izobraževanje zato pričakujejo, da se bo vodstvo Univerze v Ljubljani nemudoma opredelilo do domnevno spornih ravnanj Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, od vodstva fakultete zahtevalo natančno poročilo in v primeru zaznanih nepravilnosti tudi ustrezno ukrepalo. Minister za izobraževanje, znanost in šport Pikalo bo od vodstva univerze zahteval natančno poročilo o dejanskem stanju, morebitnih zaznanih nepravilnostih ter ukrepih.
Ob tem so na ministrstvu za izobraževanje še izpostavili, da je v skladu z določbami zakona o visokem šolstvu skrb in odgovornost za zakonitost dela univerze in za izvrševanje njenih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi ter splošnimi akti univerze, prepuščena rektorju oziroma dekanu članice univerze.
Na inšpektoratu za delo so za STA pojasnili, da pisma študentov fakultete za arhitekturo ne tretirajo kot prijavo, temveč kot oris splošne problematike, saj študentje v dopisu niso navedli konkretnih delodajalcev. Po navedbah v. d. glavnega inšpektorja Jadranka Grlića so se na inšpektoratu v programskih usmeritvah za delo 2019 zavezali, da bodo poglobljeno nadzorovali prekarne oblike dela, ki jim tudi zadnjih nekaj let namenjajo posebno pozornost.
Inšpektorat sicer beleži zlorabe na področju prepovedi sklepanja pogodb civilnega prava, ki so v nasprotju z zakonom o delovnih razmerjih, vendar je razreševanje prekarnih oblik dela zapleteno in dolgotrajno. Kot je poudaril Grlić, se kršitve namreč nanašajo na večje število delavcev, pri čemer je treba ugotavljati in dokazovati elemente delovnega razmerja za vsakega delavca posebej. Tudi dokazni standardi v preverjanju tovrstnih kršitev so zelo visoki in se približujejo tistim, ki jih imajo za odločanje o obstoju delovnega razmerja delovna sodišča.
S spremembo zakona o inšpekciji dela v letu 2016 je inšpektorat dobil dodatne pristojnosti in pooblastila v primeru ugotovljenih tovrstnih kršitev. "V primeru sklepanja pogodb civilnega prava v nasprotju s predpisi namreč inšpektor v odločbi, s katero začasno prepove opravljanje delovnega procesa oziroma uporabe sredstev za delo do odprave nepravilnosti, hkrati odredi, da mora zavezanec osebi, na katero se prepoved nanaša, izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi. To mora storiti v roku treh delovnih dni po tem, ko inšpektor vroči odločbo, v kateri ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja," je še pojasnil Grlić.
